— 100 -
tro
-
ali četverospev
. . .
Kdor tako piše, popolnoma napačno
piše, ker posnema nemščino. Ti stavki bi se morali slovenski
pisati tako:
Slomšek je zelo ljubil narod in mladino
.
Ali:
Slomšek
je bil velik rodoljub in prijatelj mladini
Narodne pesmi so
imenitne tudi glede na krasoslovje in narodoslovje.
Spev
v kantati je dvospev
,
trispev ali četverosvev .
. . ;
685.
4.
da zvežemo dvoje občnih imen v en pojem, n. pr.
Čuj
prošnjo siromaka-kmeta!
Medved je kosmač-godrnjač;
mož poštenjak, svetniki-pomočniki
. . .
686.
III. Ok l epa j () pišemo, kadar hočemo naznaniti, da se
tisti del besede, ki je oklenjen, lehko izpusti ali da je iz nje
izpadel, n. pr.
bo(de)m, gre(d)m, gosp(oj)a, p(oj)as, st(oj)ati
. . .
687.
IV. Opuš č a j (') naznanja, da se je na tistem mestu, kjer
stoji, izpustila kakšna črka, navadno samoglasnik, n. pr.
al'
tak , č 'mu, vijol'ca; kol'kor kapljic
,
tol'ko let Bog nam daj na
svet’ živet’!
Ak' mika v zeleni te gozdek letet’,
Ne branim ti, okno ti hočem odpret’
. . .
Zapusti Ignac'je samoto!
V. P i k a (.) stoji
688.
1.
po vrstilnih števnikih, da jih loči od glavnih števnikov,
n. pr.
Papež Pij VI. je obiskal cesarja Jožefa II. na Dunaju
. —
8.
zvezek
. — 1.
šolska naloga
. —
V Ljubljani, dne 15. vino
-
toka 1897
. . .;
689.
2.
po kraticah, n. pr.
C. kr. nižja gimnazija
. —
Dr. Fr.
Prešeren
. —
i.
dr. t. stv.; itd.
. . .
690.
Katere besede se krajšajo in kako se krajšajo, to določuje
navada. Vobče pa se krajšajo besede največkrat tako,
691.
a)
da se piše samo z a č e t n a črka, n. pr.
L
.
S
.
(
Luka
Svetec), g. (gospod),
c.
kr. ( cesarski kraljev), t
.
l.
(
tega leta),
t. m
.
(
tega meseca), itd
.
ali
i
.
t
d.
(
in tako dalje)
. . . ;
692.
b)
da se piše prva in t ud i še po s l edn j a črka, n. pr.
dr.
(
doktor),
mjr.
(
major), l
t.
(
lajtenant),
do.
(
detto),
Nro.
(
numero,
številka) . . .;