da bi tukaj nočevali: mi pešaki s telečaki; konjeniki in topniki ;
vozataji in stražaji; zemljerovi, konjekovi; strelci mladi,
golobradi; ropotati in piskači.
III. Dvopičje.
D v o p i č j e (:) nam rabi:
726.
1.
P r i na š t e v a n j u pred deli, ki se naštevajo, n. pr.
Dušne moči so : razum, pamet
,
volja.
Na Gorenjskem so štiri
mesta, in sicer: Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Radovljica.
727.
Po
kakor
in po kratici
n. pr.
(
na primer) se ne piše dvopičje.
728.
2.
Po p r i p r a v l j a j o č i h stavkih, kadar je izrek, ki se da
posneti iz njih ali ki se napoveduje, brez veznika zvezan ž njimi,
n. pr.
Povsod je, mora biti prva: mati.
Sploh pravim: mo­
ralna povest bodi po istih zakonih izmišljena in zložena kakor
vsaka druga, ki nima pedagogičnega namena.
Bolje: drži ga!
nego: lovi ga!
Ko ljubiš domovino svojo, misli: človeku brat
je človek, rodu rod.
Tudi pri knjigah velja, kar opažamo
pri zigicah: čim slabše so, tem več jih porabimo.
Ugibal
sem, kako bi se kaznoval ta mož: ali pred političnim, ali pred
sodnim oblastvom.
Pisana senožet je kravam to, kar pisana
mati deci : sama mačeha
. —
R
esnica je nekoč zaspala; takrat
sta j i podteknili njeni tekmovavki, slabost in zlobnost, svoji
hčeri: zmoto in laž.
To bode najvišja modrost in krepost:
brzdati in vladati strasti.
V Pompejih ga ni cvetočega vrta,
ne košatega drevesa, ne oveseli ti pisana cvetka očesa: vse je
prazno, golo
.
mrtvo kakor v kraljestvu smrti.
Bog se vas usmili ubogi ljudje:
Gorijo vam vaši domovi! . . .
Ena se tebi je želja spolnila:
V zemlji domači da truplo leži .
. .
729.
3.
Kadar več posamezni h pojmov povzamemo v skupen
pojem, n. pr.
Konj ima lepo urezano podolgasto glavo, velike
iskre oči in kratka, gibčna ušesa; dolgi, tanki vrat mu pokriva
lehkokodrasta griva; široke, lepo obokane prsi in močna pleča
so priča njegove prečudne moči; visoke, tanke in skočne noge
nosijo podolgasto, lepo zalito truplo z dolgim žimnatim repom ;
— 110 -