l1 —
vsa njegova postava je kakor iz jekla izkresana: konj je naj
-
lepša domača žival.
Zamazana obleka, raztrgani čevlji,
nepočesani lasje : vse je kazalo zanikarnega človeka.
4.
Po napove dnem stavku p r e d navedenim premim ali do- 730.
besednim govorom; razen tega se dobesedni govor ob začetku in
koncu zaznamenjuje tudi z narekajem, n. pr.
Ko so prijatelji
vprašali Aleksandra, koga postavi za svojega naslednika, je
odgovoril: „N a jvredne jšega -"
Sula je rekel svojim voja­
kom: „Če vas kdo vpraša, kje ste sramotno zapustili svojega
vojskovodja
,
odgovorite: Bojujočega se v Beotiji.u
Zavpije
Zora, zakriči
,
raz konja pade, omedli : „To storil je neznan
koren
,
neznan koren, koren lečen!"
5.
Sredi mnogo č l e n s k e pe r i ode , da prorek loči od po-731.
reka, n. pr.
Ako klasike imenujemo tiste pisavce, v katerih se lepe
,
splošno človeške
,
ne samo individualne misli in čuti razodevajo
v lepi, dovršeni obliki;
ki imajo veljavo za zmerom,ne samo
za svoj čas, za svoje vrstnike; ki so vredni,
'
da se stavijo za
zgled prihodnjim : smemo po pravici Prešerna imenovati klasika.
Rekel je nekdo, in po pravici, da naša lepa dežela ravno
svojo najneprijaznejšo stran kaže tujemu popotniku, ki jo po
veliki cesti preleti brez daljše pomude, svoja največja čuda pa
da celo skriva globoko
v osrčju:
tako tudi ljudstvo
,
ki v n
prebiva, kakor bi se sramovalo mečjih in blažjih čutov, le
prerado tujcu na videz obrača neko trdost in osornost, da ga
torej lehko krivo sodi, kdor se je le povrhu seznanil ž njim
ter mu ni pogledal na dno srca.
6.
V s l ovn i š kempouku , da kaže oblike, ki so nastale ena 732.
iz druge, n. pr. č
it-tlo, čis-tlo: čislo; hvali-e-n, hvalj-e-n:
hvaljen
IV. Pika.
P i k a (. ) nam rabi:
1.
Za vsakim c e l o t n im s t avkom, ki ni vprašalni ali pa 73
klicalni stavek, n. pr.
Kopriva ne pozebe.
Prišli so zopet
mirni časi, in vrnil se je stari red v hišo
. —
Odprta noč in
dan so groba vrata.
Življenje naše je sejanje
,
pri katerem