— 113 -
vemo.
Nož sem izgubil, toda kje, tega se ne morem do­
misliti.
Nekaj mu je pravil; kaj, pa ne smem povedati.
2.
Po neodvisnih ali direktnih vp r a š a l n i h s t avki h, n. pr. 74
Kje bratoljubja si videl oltarje?
Kdaj to gorje pač mine
ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno?
Kdaj solnce zlato sine ti?
Kadar pa ima vprašalni stavek poleg sebe še odvi sni
stavek, tedaj stoji vprašaj šele za odvisnim stavkom, n. pr.
Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš ?
Kadar je več vprašalnih stavkov, ki niso med seboj tesno 742.
zvezani, tedaj pišemo na koncu vsakega stavka vprašaj, n. pr.
Kje si bil ? Kaj si prinesel ?
Zakaj se jeziš ? Zakaj se ti
preminja lice?
Kadar pa je več vprašalnih stavkov tesno zvezanih med 743.
seboj, tedaj se piše samo na koncu zadnjega stavka vprašaj, n. pr.
Kod si hodil, kje si bil, kod si čevljičke rosil ?
Kdo še ni
bral Levstikovega „Krpana"; kdo si še ni naslajal srca s to
prekrasno povestjo ?
Kdaj se piše za vprašajem mala, kdaj velika začetnica, glej pravilo
567, 568.
VI. Klicaj.
K l i c a j (!) pišemo:
1.
Na koncu s amo s t o j n i h žel e l ni h, ve l e l n i h in744
k l i ca l n i h stavkov, n. pr.
Sveto služimo sveti domovini !
Le
celico najino zapriva, prostosti sveta ne želiva !
Pozdrav­
ljena Kraljica, kristjanom pomočnica !
Šibe potresa nas varuj,
o Bog!
Stoj!
Vstani!
Pojdi!
Kadar ima želelni, velelni ali klicalni stavek pri sebi 745.
odvisni stavek, tedaj stoji klicaj šele na koncu vsega podredja,
n. pr.
Ne iščite si zakladov, ki jih molji snedo!
Oh, ko bi
mogel na Triglav, ki se tako veličastno vzdiguje pred menoj!
. . .
Kadar je več velelnih, želelnih ali klicalnih stavkov ali iz- 746.
razov tesno zvezanih med seboj, tedaj se piše klicaj samo na
k o n c u celotnega ali izpustnega stavka, n. pr.
Gori, gori!
Pomagajte, pomagajte!
O Brdavs, Brdavs!
Hinavstvu in
Slovenski pravopis.
8