- 116 -
Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem toliko vem kakor
za svojo zadnjo uro“
Jaz pa se bruse in kresilno gobo
ravno toliko .
. .
Angleško sol sem prenašal !"
— . . .
Kdo trka
zunaj.
. .
o polnoči
Odprite! Kum Zorko pred vrati
Stoji?
Odkod ?"
Iz Brežic . . . iz boja!"
Odprta
ti koča je moja!"
Ni pa v takšnih primerih pisati pomišljaja
758.
a)
kadar uvodni stavek naznanja to, kar kdo govori, n. pr.
Cesar vpraša: „Krpan z Vrha
,
ali me še poznaš? Krpan
odgovori: „Kaj bi Vas ne? Saj ni več ko dve leti, kar sva se
videla. No
,
Vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na Vašem
licu vidi? Cesar pravi: „Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa
drugo vse narobe gre! Saj si že slišal o velikanu? Kaj deš ti,
kaj bo iz tega
,
če se kako ne preongavi? Sina mi je ubil
,
lej!“
Krpan se odreže: „Kaj bo drugega? Glavo mu bomo vzeli,
pa je !"
. .
.;
759.
b)
kadar se besede vsake osebe, ki govori, pišejo v posebni
vrsti, n. pr.
Ali boš, ali ne boš?u se zagrozi nad njo.
Ne morem," vzdahne deklica
.
Čakaj, videl bom
,
ali moreš
,
ali ne moreš
,
ti nepridiprav!u
Če me ubijete
,
ne morem!"
Pomagal ti bom
,
če ne moreš
.
Pokoncu!"
Dekletce se ne gane. Sirovež zavihti bič nad njo.
Še enkrat: Vstani!"
760.
5.
Da pripravlja nastop nepričakovane misli, n. pr.
O Peter
,
ta svetec je bil
farizej! . .. Snoči je umrl nagle smrti sosed,
mejaš naš
Vid! . . . Tu biser drag ne lesketa
,
ta biser
blag je mož
.
V sanjah kvišku kakor jelen plane;
Hoče k svojim
roke širi
pada!
Meč z oklepom v brezno zabrenkoče
Konj se strga, podkev zaropoče
Krokotajo vrani iz prepada .
. .
761.
6.
Da stavke ali pozamezne besede, ki izražajo glavno
misel, loči od ostalega celotnega stavka, n. pr.
Oteti so