— 118 —
ali me še poznaš ?"
Kaj bi Vas ne,“ odgovori Krpan,
saj ni več ko dve leti
,
kar sva se videla “
Kmetje tečejo pred tabor,
Prosijo tam viteza:
Če končaš nam plodno polje,
Nas boš ranil do srca!"
Vitez pa, kot gad razkačen,
Kmete vkaže zapoditi:
Z grada se mi poberite
,
Požeruhi, nikdar siti!"
766.
Kadar se premi govor tudi brez narekaja lehko razbere
od ostalega stavka, tedaj ni treba pisati narekaja, n. pr.
Narodni
pregovor pravi: Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi
biti.
Časih so rekli: To je zlegano, ker je tiskano; v sedanji
dobi pa smemo reči: Besnica je, kar sami vidimo
.
767.
Kadar se v takšnem primeru prekine premi govor z vgoz-
denim stavkom, tedaj se poslednji s pomišljajem loči od ostalega
stavka, n. pr.
Kdor hoče visoko priti
pravi star pregovor
mora trden v glavi biti
.
768.
Kadar se v dialogu vrsti premi govor ene osebe s premim
govorom druge osebe, toda brez uvodnega stavka, takrat se
smejo besede e n e g a govornika pisati tudi brez narekaja, n. pr.
Spat, otroka, spat! Jutri bo treba zgodaj na noge; ti, Rezika,
v šolo, in ti, Tonček, s kozo na pašo.
Zakaj pa Vi, mati,
ne greste še spat ? Saj Vi še bolj zgodaj vstajate!"
Tudi
ja z pojdem skoraj; samo tole moram še prej Reziki zašiti, da
bo mogla v šolo
. —
Prosim Vas, mati, naj pri Vas ostanem
,
dokler luči ne upihnete; jaz nisem še nič z a s p a n
Lezi in
očenaš izmoli, pa ti že pride zaspanec!
769.
V dialogu stoji časih namesto narekaja tudi pomišljaj; glej
pravilo 764.
770.
2.
Da posebno pozornost bravčevo obrne na posamezne
stavke in besede, naslove ali imena, n. pr.
Meni ne bi bilo
ugajalo življenje v tistem „zlatem“ veku
. —
Kdor hoče visoko
priti, mora trden v glavi biti? pravi star pregovor.
Prešeren
izraža v „Glosi‘ ravnotiste misli kakor Goethe v svoji baladi