— 119 -
Der Sanger“.
Jurja Kozjaka‘ in „Domna“ je spisal
Jurči č, ko je bil še gimnazijalec.
Najstarejši trg v Ljubljani
se imenuje „Stari trg" ; tistemu delu Starega trga, kjer je stala
nekdaj mestna hiša in pred njo lipa, pa pravijo stari ljudje
še dandanes „Pod lipo“.
V
šolskih nalogah devajo učenci mnogokrat med narekaj imena, ki
77
nimajo nobenega poudarka, n. pr. „
Kolumb" je našel
Ameriko.“
— „
Vodni­
kov spominek“ stoji na
Valvazorjevem trgu“;
Vodnikovo“ podobo na tem
spominku je izdelal podobar „Gangl“.
Ogibaj se takih napak!
3.
Da označuje posamezne besede in stavke, da niso govor- 772.
nikovi ali pisateljevi, ampak tuji, n. pr.
To je bilo za one „zlate“
dobe.
Ne bahaj se s svojim znanjem, ker „prazen klas po
koncu stoji"
.
4.
Kadar stoji v premem govoru, ki je že označen z nare- 773.
kajem, še vrhutega beseda ali stavek, ki bi moral po pravilu 770
tudi priti med narekaj, tedaj tako besedo ali takšen stavek
beležimo z , ‘ , n. pr.
Levstik trdi: „Cegnarju se njegov ,Pegam
in Lambergar' ni posrečil “
Stritar piše: „Prešeren v svojih
sonetih časih posnema ,Rime‘ Petrarkove."
IX. Oklepaj.
Ok l e p a j ( ) pišemo, kadar hočemo pokazati, da posamezna774.
beseda ali posamezni stavek med oklepajem, ki služi samo za
pojasnilo ali popolnjenje, ni v tesni zvezi s celotnim stavkom
in bi se smela zategadelj pri branju tudi izpustiti, n. pr.
Jurčič
(
Dolenjec) in Prešeren (Gorenjec) kaž eta v svojih spisih mnogo
posebnosti svojega rojstnega kraja.
Rudolf IV. († 1365.)
je Kranjsko povzdignil v vojvodino.
Nalože zdaj nama
,
(
Bog ti nama greh odpusti!)
Vsak po dvanajst gorkih.
Časih loči oklepaj vgozdeni stavek od ostalega stavka ter 775.
nadomešča v tem primeru pomišljaj (glej pravilo 751), n. pr.
Naši mladi pesniki ( o starih tu ne govorimo) preveč zane-
marjajo obliko.
Glej tudi pravilo 686.