- 14 -
74.
6.
Jotacija se opušča:
a)
V oblikah kakor:
cvetje
,
ladja, dedje,
hrastje
,
grozdje,
predmestje; lubje, drevje, grmovje, kopje; lasje,
vozje
. .
ker v teh in enakih besedah stoji j
e
namesto starejšega
ija
aliije;
glej pravilo 41.
75.
b)
V trpnopreteklem deležniku nekaterih glagolov IV. vrste:
besediti
,
čutiti, dreviti, gruditi, iznenaditi, jezditi, klatiti, maditi,
mediti, mikastiti,
napotiti,
odobriti
,
ohrabriti
,
poostriti,
srebriti
,
postiti ,
potiti,
pretiti, razvedriti, rotiti, slediti,
slutiti,
tratiti, začuditi se
. .
ki imajo
beseden
,
čuten, dreven, gruden
,
iznenaden, jezden
,
klaten, maden, meden, mikasten, napoten,
odobren
,
ohrabren, poostren, posrebren, posten, poten, preten,
razvedren, roten, sleden, sluten, traten
,
začuden .
. .
76.
7.
Nekateri glagoli IV. vrste imajo v trpnopreteklem
deležniku po dvojno obliko, ker se jotacija opušča, ali pa ne.
Takšni glagoli so:
častiti: časten, češčen
(
samo v molitvah), toda
počastiti: počaščen; grditi: grjen, grden; izpriditi: izpriden,
izprijen; kratiti: kračen, kraten; mlatiti: mlačen, mlaten; na­
sititi: nasičen, nasiten; netiti: neten, nečen; obogatiti: obogaten,
obogačen ; poditi: pojen,
poden; stratiti: stračen, straten ; ukra
-
ukračen, ukraten; ukrotiti: ukročen, ukroten; usmrtiti:
usmrčen, usmrten; voditi: vojen, voden; zagozditi: zagozden,
zagozen; zapečatiti: zapečačen, zapečaten; zbroditi: zbrojen,
zbroden ; zmotiti: zmočen, zmoten
. . .
77.
II. Mehčanje imenujemo pretapljanje goltnikov (k , g,
h )
v šumnike ( č, ž, š) in v sičnike (c,z, s ) in pretapljanje sičnikov
v šumnike pred samoglasnikoma e in i .
78.
1.
Goltniki k , g, h se mehčajo pred e in i v šumnike
č, ž , š :
a) V sedanjiku in trpnopreteklem deležniku pri glagolih
korenske vrste, n. pr.
rek-e-m: rečem; rek-en: rečen; vrg-em:
vržem; vrg-en: vržen
. . .;
79.
v nedoločniku in sedanjiku pri glagolih IV. vrste, n. pr.
uk-iti: učiti; mnog-iti: množiti; suh-iti: sušiti;
uk-im:
učim; mnog-im: množ im; suh-im: sušim
...;