c)
sploh v debloslovju, n. pr.
smreka: smrečica; otrok:
8
otroče; blag: blažiti; strah-en: strašen; okrit: ooit; oko:
očesa; igo: iSesa; uho: ušesa
. . .
2.
Goltniki
k , g ,
h
se mehčajo pred
e
in
i
v sičnike 81.
z , s :
a)
V velelniku pri glagolih korenske vrste, n. pr.
rek-i:
reci; vrg-i: vrzi
. . .;
b)
časih v množinskem imenovalniku in mestniku in 82.
v edninskem mestniku moških samostalnikov, n. pr.
otrok: otroci,
pri otrocih; volk: voleje; vojak: vojad
,
pri vojadh; paša
stopa ob potoči; v praznicih
. . .
Vendar je to mehčanje samo pri samostalnikih
otrok
in
volk
obče navadno.
c)
časih pri sklanjatvi pridevnikov pred sklonilom
em
in
i ,
83.
n. pr.
pri velik-em: p r i velicem; ubog-i: ubozi
. . .
Sicer pa glej pravilo 170, 239.
III.
Razlikovanje. Istovrstni soglasnik se v glasu razli- 8
kuje od soglasnika, ki stoji za njim. Razlikovanje se kaže zlasti
v glasovnih skupinah
k t ,
g t; tt in dt.
1.
Skupina
k t
in
g t
daje
č
v nedoločniku in namenilniku 85.
pri glagolih korenske vrste, n.
pr.
veleti: peči;pekt: peč;
stregti: streči; stregt: streč
. ..
2.
Skupina
tt
in
d t
daje v raznih glagolskih oblikah in 86.
v debloslovju
s t,
n. pr.
pletti: plesti; predti:presti; jedta:
jesta; jedte: jeste; jed t: jest;
č
it-tlo: čis-tlo: čislo;
god-tli: gos-tli: gosli; ja d - tli: ja s -tli: jasli
. . .
3.
Skupina
v v
daje
u v
v nastopnih besedah:
uvajalen,
87.
(
namesto
vvajalen,) uvajanje, uvajati
,
uvažati
,
uvazavec, uvedba,
uvesti
,
uvintati, uvod, uvoden
,
uvodnica, uvoj, uvoz, uvozarina,
uvoznik
,
uvoznina, uvožnja, uvrstba, uvrstek, uvrstilo, uvrstitev,
uvrstiti, uvrstnina, uvrščati, uvrščevati
. . .
4.
Predlog
k
se pred
k
in
g
razlikuje v
h
,
n. pr. iz
k
88.
gospodu, k konju
nastane
h gospodu, h konju
. . .
— 15 —