89.
IV. Prilikovanje. Soglasnik se v glasu približa soglasniku,
ki stoji za njim.
Prilikovanje se kaže posebno v nastopnih primerih:
1.
Jezičnik
n
se izpremeni pred ustnikom
b
ali
p
v ustnik
m
90.
a)
Glasovna skupina
nb
daje
m b ,
n. pr.
bran-iti: bramba;
hlin-iti: hlimba; premen-iti: prememba
. . .
91.
b)
Glasovna skupina
n p
daje
m p ,
n. pr.
a na opak:
ampak; Seisenberg: Žužemperk; San(ctus) Pasem: Šempas;
San(ctus) Petrus: Šempeter
. . .
92.
2.
Pred mehkimi soglasniki (gl. pravilo št. 22,
a)
stoje
navadno mehki; zatorej se prilikuje:
93.
a)
trdi
s
za njim stoječemu
lj, n j
in se preminja v
š9
n. pr.
kos-iti: koš-nja; prosi-ti: proš-nja; pos-lati: poš-ljem;
mis-liti: miš-ljen; premis-liti: premiš-ljam; letos: letoš-nji;
94.
b)
trdi
z
za njim stoječemu l
j
in
n j
in se preminja v
z ,
n. pr.
griz-ti: ugriž-ljaj; groz-iti: groz-nja; voz-iti: vož-nja.
95.
Izjeme od tega pravila:
pazljiv ; izpraznjen
,
izpraznjevati;
kaznjevati,
kaznjevan; pojasnjevati
,
pojasnjevan .
. .
Ravnotako govorimo in pišemo
z njim
,
z njo
,
z njima
,
z njimi
in ž
njim
,
ž
njo
,
ž
njima
,
ž njimi
.
96.
3.
P r e d nemimi s og l a s n i k i
(
c,
č,
f
,
h ,
k , p , s ,
š,
t)
s t o j e navadno s pe t nemi s og l a s n i k i , p r e d
z v e n e č imi s og l a s n i k i
(
v,
g, b,
z ,
ž ,
d ,
l,
m ,
n ,
r ,
j )
pa z v e n e č i sog l as n i k i .
97.
A.
a)
To kaže zlasti predlog
s,
ki stoji samo pred nemimi
soglasniki, n. pr.
s cvetjem
,
s črtalom
,
s fantom
,
s hlapcem
,
s konjem,
s prstom
,
s svetnikom
,
s šilom
,
s teboj
. . .
98.
Ravnotako v sestavah, n. pr.
sceliti, sčakovališče
,
sfrkniti
,
shod, sklad,
spev
,
stiska
. . .
99.
b)
Kadar bi imel predlog
s
stati pred samoglasnikom ali
pred zvenečim soglasnikom, tedaj se premeni v
z ,
n. pr.
z očetom
,
z Evo
,
z Ivanom; z vodnikom, z gradom
,
z brado
,
z zobom
,
z zeno,
z deklo,
z listjem
,
z menoj,
z nesrečnikom,
z roko,
z jelenjom
. . .
— 16 -