- 24 -
148.
7.
Kadar je ta vrinjeni e naglašen, tedaj se (po pravilu
48)
izpremeni v a, n. pr.
desak, nečak, ovac, pešak, prošanj,
tresak .
. .
149.
8.
Med neločljive soglasniške skupine se ne vriva poluglasni
e (gl. pravilo 42), n. pr.
želja: želj; sanje: sanj; klešče: klešč;
cesta: cest; zvezda: zvezd; zajka: zajk ; jelka: jelk ; mamka:
mamk; znanka: znank; pevka: pevk; hramba: bramb; stavba:
stavb . .
.
150.
9.
Po ženskih a-deblih se sklanjajo navadno v novejši pisavi
moški samostalniki na a, n. pr.
glavina, oproda, paša, sluga,
starejšina, vladika, vodja, vojvoda
. . .
Vendar je taka sklanjatev
prisiljena; zatorej glej pravilo 159.
Samo naravnost
iz hrvaščine
sprejeti samostalniki, kakor n. pr.
aga, vladika
. . .
se skla­
njajo vedno po a-deblih; navadno tudi
sluga
in
starejšina.
151.
Oča
se v ednini sklanja popolnoma po a-deblih. Poleg
tega pa tudi
oče, očeta . . .
152.
10.
Beseda
ima v množinskem rodilniku
besed
in
besedi.
Tako delajo mn. rod. tudi nekateri drugi ženski samostalniki,
ki poudarjajo končnice, n. pr.
osa: osi
in
osa ; sestra: sester,
sestri
in
sestra ; steza: staz, stezi
in
steza . . .
153.
11.
Beseda
gospa
ima po vseh sklonih naglašeno končnico in
se sklanja tako:
154.
Edn. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospe, 4. gospo, 5. pri gospe,
6.
z gospo.
Dv. 1. gospe, 2. gospe in gospa, 3. gospema, 4. gospe,
5.
pri gospeh, 6. z gospema.
Mn. 1. gospe, 2. gospe in gospa, 3. gospem, 4. gospe,
5.
pri gospeh, 6. z gospemi.
155.
Edninski dajalnik in mestnik go spe j je napačen (Miklo­
šič, Metelko, Levstik, Škrabec).
B.
Druga sklanjatev:
Moška o-debla: tr a v n ik , kovač
p a s t ir , g ra d .
156.
1.
Po moških o-deblih se sklanjajo tudi:
a)
Moška i-debla:
golob, črv, gost, zet, laket, nohet, pe
pot, tat, tast, gospod, medved.