tož.
grada, grada, gradu, gradova,
mest.
v gradih, gradeh, gradovih,
rod.
z gradoma, gradema, gradovoma.
Množina.
Im.
gradi, gradje, gradovi,
rod.
gradov, gradpv, gradi,
daj.
gradom, gradem, gradovom;
tož.
grade, grade, gradi, gradove,
mest.
pri gradih, gradeh, gradovih,
orod.
z gradi, gradmi, gradovi.
180.
Potem zgledu dobivajo v edninskem rodilniku:
a)
navadno
naglašen
u : dar, cvet, glad, glas, god, gost, jez, kvas, lan,
las, led, med, meh, ol, panj, pas, ples, plot, p ot
bet Schroetfj,
prah, rast, red, rob, rod, sad, sat, sin, sled, smeh, smrad,
sram, srd, stan, strah, tast, tat, v a l. . .; b)
naglašen
u : Bog,
črv, dolg, drob, duh, gnoj, hod, les, loj, mož, nos, rog, sneg,
sok, svet, volk, voz, vrh, zob
. . . —
Izmed teh samostalnikov
imajo v dvojinskem dajalniku in orodniku navadno
e m a : gostema,
gradema, možema, tatema, zobema;
v množinskem imeno­
valniku
j e : črvje, lasje, možje, tatje, volcje, zobje;
v mno­
žinskem dajalniku
etn: gostem, gradem, možem, totem, zobem;
v množinskem tožilniku
i: dari, gosti;
v množinskem
orodniku
m i : darmi, dolgmi, drogmi, gostmi, lasmi, možmi,
pasmi, rogmi, tatmi, valmi, vozmi, zobmi.
181.
Vsi ti samostalniki — razen
mož, panj
imajo t r d
končnik.
C. Tretja sklanjatev:
Srednja o-debla: je ze ro ; lice.
182.
. 1.
Kakor pri moških, tako je pisati tudi pri srednjih
o-deblih edninski mestnik na u, ne oziraje se na to, če je deblo
trdo ali mehko, n. pr.
pri jezeru, na licu, na morju, na
igrišču
. . .
Glej pravilo 169.
183.
2.
V dvojinskem in množinskem rodilniku se med dvema
soglasnikoma ob koncu vriva poluglasni e, pred j pa i (glej pra­
vilo 47, 49, 147), n. pr.
deblo: debel; duplo: dupel; teslo:
tesel ; rebro: reber ; okno: oken; pismo: pisem,; cesarstvo :
cesarstev : ja jce: jajec . . . kopje: kopij; narečje: narečij;
predmestje: predmestij . . .
— 28 -