— 30 —
193.
3.
Štajerski edninski orodnik na
-
joj
ni knj i žen pa tudi
v pesmih zaradi rime ni up r av i čen , n. pr. Kako se (lipa)
ponosno vzdiguje — Nad tihoj zagorskoj vas
jej
Mogočno
okrog razteguje — Prijazni dom senčnati svoj. — Aškerc.
194.
4.
Končnica
-
t j
(
nam.
i
)
v dvojinskem in množinskem rodil-
niku je umetna, prisiljena in zatorej napačna; pisati je :
debelih
niti, belih kosti, veliko ljudi, grdih poti
(
a ne:
nitij, kostij,
ljudij, votij) .
. .
195.
Kakor
ljudje
se sklanjajo v množini tudi samostalniki
las,
tat, pot, gost,
in števnika
trije, štirje (treh, štirih; trem, štirim;
tri, štiri; p ri treh, štirih; s tremi, štirimi).
196.
Pot
je v ednini navadno ženskega , časih pa tudi moš­
k e g a spola:
lepa pot, lepipot; Na lepempotu
(
kraj v Ljubljani).
V množinskem imenovalniku in tožilniku pa je
pot
časih tudi
s r e d n j e g a spola:
Čudna so pota božje previdnosti! . .
Vrhutega so se ohranili v edninskem orodniku še nekateri
ostanki i -jevske sklanjatve, n. pr.
med potem, gre
svojim
potem,
tem istim potem, ravnim potem . . .
Peta sklanjatev:
Soglasniška debla: cerkev
.
197.
Ženski samostalniki, ki se sklanjajo po zgledu
cerkev,
imajo v edninskem tožilniku in orodniku po dvoj no obliko:
cerkev (cerkvo), s cerkvijo (cerkvo); molitev (molitvo), z moli­
tvijo (molitvo) . . .
K n j i ž n a je samo prva: tož.
cerkev, molitev;
orod.
S
cerkvijo, molitvijo .
. .
198.
1.
Vsa soglasniška debla na n, s, t, r se sklanjajo po
prvih štirih sklanjatvah. Glej pravilo 158, 185.
199.
2.
Samostalnik
dan
ima v edninskem dajalniku in mestniku
dnevi: proti dnevi, pri dnevi .
. .,
v dvojinskem in mno­
žinskem rodilniku pa
dni,
in manj navadno
dnev
in
dan,
n. pr.
denes štirinajst dan
(
na Notranjskem). Množinske oblike
dnovi,
dnov
in
dnevov
niso knjižne.