221.
7.
Mnogo krajnih imen je izpremenilo svoj spol in svoje
število, tako da jim je težko uganiti pravo sklanjatev, ako se
ne oziramo na to, kako govori narod, n. pr.
Brezje
,
Dovje,
Groblje, Radomlje
,
Tomišlje, Dobrepolje, Dobro polje
. . .
B r e zj e : Bi l sem v
Brezju pri Lašičah,
a ne pri
Mariji Pomočnici na Brezjah.
D ov je :
z Dovjega
,
na
Dovjem
. —
G r o b lje : iz
Grobelj,
v
Grobljah
. —
R ad om lje :
iz
Radomlja, v Radomlju
(
ne v
Radomljah).
T om iš lje :
iz
Tomišljega
,
v
Tomišljem
(
ne iz
Tomišlja, v Tomišlju).
D o b r e p o l j e : iz
Dobrepolj,
v
Dobrepoljah.
Dob r o
p o l j e : z
Dobrega polja,
na
Dobrem polju
. . .
III. Pridevnik.
A . S k l a n j a t e v.
222.
1.
Imenska sklanjatev pridevnikova se je ohranila še v ne­
katerih prislovih, n. pr.
izlepa, izmlada, iznova, izprva, iztežka;
dodobra, docela, dočista, domala; kljubu
. . .
223.
2.
Kakor pridevniki se sklanjajo tudi vsi svojilni zaimki,
dalje tisti kazalni, vprašalni, oziralni in nedoločni zaimki, ki
imajo pridevniško obliko, kakor n. pr. ti s ti , a, o; čigav, a, o;
kakršen
,
a, o;
marsikateri,
a, o, i. t. d.
224.
3.
Samo dol očno obliko imajo:
a) Vsi svojilni pridevniki na -ji, -ski in vsi pridevniki na
-
nji, ki sploh nikoli nimajo nedoločne oblike, n. pr.
božji, divji
,
gadji
,
kravji
,
ribji; bratovski, jesenski, lovski, slovenski; srednji,
vsakdanji, zadnji
. . .
225.
Napačno je zatorej pisati:
To je božij dar; denesje lep jesensk dan
;
ti
si pošten slovensk mož ; vsakdanj človek; sredenj pot
. . .
226.
b)
Vsi primerniki, n. pr.
grši, mlajši, višji, popolnejši
. . .
227.
c)
Vsi pridevniki, ki se rabijo v zvezi s samostalnikom za
nemške zloženke, n. pr.
cestni prah
Strafšenftaub;
častni meščan
(
Sijtenimrget;
državni zbor
9
i etdjsratij ;
lahki kamen
iialftuff;
mali traven
Slprtl;
pustni vtorek
^afdjingebienetag;
sadni vrt
— 34 —