— 42 —
286.
Ves
ima v edninskem dajalniku in mestniku ženskega spola
vsej, pri vsej.
Napačne so oblike
z vsim, vsih, vsim, z vsimi.
287.
V novejšem času delajo nekateri pisatelji iz zaimkov
prisiljene samostalnike, n. pr.
vsakaternik, nekaternik, mnogo-
katernik . . .
Ogibaj se takšnih napak !
V. Spregatev.
A .
Gl ago l s ke obl i ke vobče.
288.
1.
V sedanjikovi dvojini zdanji pisatelji večinoma ne delajo
razlike med moškim in ženskim spolom, kakor ga že pisatelji
XVI. veka niso delali, n. pr.
Dve bodeta mleli.
Obedve imata
prav.
Midve šele pereva, vidve pa že sušita
. . .
289.
2.
V sedanjikovi tretji množinski osebi imajo vsi glagoli
I. Vrste k r a j š o obliko poleg daljše, razen teh:
godejo, kradejo,
padejo, najdejo, pridejo, sedejo, lezejo, molzejo, zebejo, hropejo,
tolčejo, znajo, plovejo, rjovejo, slovejo.
Dalje vsi glagoli
III., 2. in IV., ki -imajo v prvi edninski osebi naglas na
-
im :
beže, boje se, gore, trpe, spe, sede . . .; časte, dolže, rede,
uče
. . . .
V. 2.:
orjo, jemljo
. . .
V. 3.:
bero, pero, ženo, žgo .
. .
290.
Oblike, kakor
pado, prido, dvigno, izprevide, hvale ali hvale, poljube . . .
niso narodne, ampak umetne in prisiljene in se ne smejo pisati.
291.
3.
D e l e ž n i k i . —
a)
Prislovni deležnik sedanjega časa
na e ima samo nekoliko neprehajalnih trajnih nedovršnikov,
kakor
:
glede
(
od gledim),
grede, kleče, leže, miže, molče, sede,
stoje . . .
292.
Oblik, ki se vtepljejo v novejšem času v knjige in uče
celo po šolskih slovnicah, kakor:
prede, nese, tepe, grebe, pne,
krije, vene, šteje, hvale, piše, bere, seje, kupuje, veruje, gospo-
duje, potuje, vzdihuje, pridiguje
. . .
v knjižni slovenščini ni pri­
poročati.
293.
Glagoli V. vrste 1., 2. in 4. razreda in oni VI. vrste
delajo ta deležnik rajši od nedoločnikovega debla na -aje,
n. pr.
igraje, klicaje, plesaje, trepetaje, sejaje, kupovaje, verovaje,
gospodovaje, potovaje, vzdihovaje, pridigovaje
. . .
Glej pravilo 399.