— 44 -
303.
č)
Tvornopretekli deležnik II. ali opisovalni deležnik imajo
vsi glagoli, dovrSni in nedovršni.
304.
Mnogo glagolov I. vrste zobniškega razreda dela ta delež
nik na dva načina (glej pravilo 137), n. pr.
padel: pa l; kradel:
bral; pletel: plel; cvetel: cvel .
. .
305.
Oblike, kakor:
pal, cvel, kral, plel
. . .
ki so jih pisali
že pisatelji XVI. veka in so tudi v narodu sploh še navadne,
so popolnoma pravilne in se nam jih zatorej v knjižni slovenščini
ni ogibati.
306.
d)
Trpnopretekli deležnik imajo samo prehajalni glagoli.
307.
Glagoli I. vrste nosniškega, jezičniškega in samoglasniškega
razreda delajo ta deležnik navadno s pripono t, n. pr.
najet,
ožet, požet, preklet, zmet, razpet; zmlet, požrt, strt, odrt, zavrt,
ocvrt, podprt, zaprt; obrit, ovit, pobit, polit, odkrit, umit, prerit,
spočit, obut, sezut, podplut, posut, pogret, odet, izpet, razodet.
. .
308.
Nekateri takšni glagoli imajo obojno obliko, n. p r.
preklet,
prekleti (ti preklena reč!); ožet, ožmen; zmlet, zmlen; ocvrt,
ocvren; podrt, podren; zatrt, zatren; obrit, obriven; odet,
odeven; umit, umiven; obut, obuven; skrit, skriven; razodet,
razodeven
. . . .
toda oblike na en so manj navadne.
309.
e)
Namenilnik imajo samo nedovršniki; izmed dovršnikov
ga delata edina
leči
in
sesti,
n. pr.
Snoči sem šel zgodaj leč.
—
Pojdi na kamen sest!
B.
S p r e g a t e v z osnovnim s amog l a s n i kom.
Prva (korenska) vrsta . . .
1.
Zobn i š k i r a z r e d :
pad -, plet-.
310.
a)
Nedoločnik (po pravilu 86).:
pasti, plesti .
. .
311.
b)
Tvornopretekli deležnik II. (po pravilu 137, 304):
padel, pa l; pletel, plel . . .
312.
c)
Glagol
rasti
(
deblo
rast-)
ima
rastem rastel
in
rasel.
—
Trpnopreteklega deležnika nima; oblike
rašen, raščen, za-
rasten, zaraščen, obraščen
. . .
so napake. Nadomešča ga tvorno
pretekli deležnik II., n. pr.
s travo porastla
(
ne
poraščena!)
pot; z brado obrastel
(
ne
obrasten!) obraz . . .