— 44 -
303.
č)
Tvornopretekli deležnik II. ali opisovalni deležnik imajo
vsi glagoli, dovrSni in nedovršni.
304.
Mnogo glagolov I. vrste zobniškega razreda dela ta delež­
nik na dva načina (glej pravilo 137), n. pr.
padel: pa l; kradel:
bral; pletel: plel; cvetel: cvel .
. .
305.
Oblike, kakor:
pal, cvel, kral, plel
. . .
ki so jih pisali
že pisatelji XVI. veka in so tudi v narodu sploh še navadne,
so popolnoma pravilne in se nam jih zatorej v knjižni slovenščini
ni ogibati.
306.
d)
Trpnopretekli deležnik imajo samo prehajalni glagoli.
307.
Glagoli I. vrste nosniškega, jezičniškega in samoglasniškega
razreda delajo ta deležnik navadno s pripono t, n. pr.
najet,
ožet, požet, preklet, zmet, razpet; zmlet, požrt, strt, odrt, zavrt,
ocvrt, podprt, zaprt; obrit, ovit, pobit, polit, odkrit, umit, prerit,
spočit, obut, sezut, podplut, posut, pogret, odet, izpet, razodet.
. .
308.
Nekateri takšni glagoli imajo obojno obliko, n. p r.
preklet,
prekleti (ti preklena reč!); ožet, ožmen; zmlet, zmlen; ocvrt,
ocvren; podrt, podren; zatrt, zatren; obrit, obriven; odet,
odeven; umit, umiven; obut, obuven; skrit, skriven; razodet,
razodeven
. . . .
toda oblike na en so manj navadne.
309.
e)
Namenilnik imajo samo nedovršniki; izmed dovršnikov
ga delata edina
leči
in
sesti,
n. pr.
Snoči sem šel zgodaj leč.
—
Pojdi na kamen sest!
B.
S p r e g a t e v z osnovnim s amog l a s n i kom.
Prva (korenska) vrsta . . .
1.
Zobn i š k i r a z r e d :
pad -, plet-.
310.
a)
Nedoločnik (po pravilu 86).:
pasti, plesti .
. .
311.
b)
Tvornopretekli deležnik II. (po pravilu 137, 304):
padel, pa l; pletel, plel . . .
312.
c)
Glagol
rasti
(
deblo
rast-)
ima
rastem rastel
in
rasel.
—
Trpnopreteklega deležnika nima; oblike
rašen, raščen, za-
rasten, zaraščen, obraščen
. . .
so napake. Nadomešča ga tvorno­
pretekli deležnik II., n. pr.
s travo porastla
(
ne
poraščena!)
pot; z brado obrastel
(
ne
obrasten!) obraz . . .