Pravilno je zatorej pisati:
oteklo
(
ne
otečeno!) lice, premrle
(
ne
premrte!) roke ; vrela
(
ne
zavreta!) voda
. . . .
Draga Trsta:
dvig-ni-, dvigne-.
351.
a)
Nedoločnike pišemo zdaj s pripono
-
n i-: dvig-ni-ti
(
ne
dvig-no-ti!), pobeg-ni-ti, ugas-ni-ti
. . .
352.
b)
Glagol
miniti
ima v tvorno-preteklem deležniku II.
minil
in
minul,
n. pr.
Maša je minila
(
ali pa
minula).
353.
c)
Trpnopretekli deležnik ima po vplivu vrstne spone
ni
omehčan
n
(
=nj
):
nadahnjen, p releknjen, zaklenjen, preobrnjen,
vzdignjen . .
.
354.
6)
Neprehajalniki, ki pomenijo trpnost ali kako stanje,
nimajo trpnopreteklega deležnika, ampak ga nadomeščajo
s tvornopreteklim II., v katerem pa odpahujejo vrstno spono
ni
pred pripono
l,
n. pr.
odmekniti: odmekel; opolzniti: opolzel;
osupniti : osupel; usekniti: usehel; uveniti: uvel; zamolkniti:
zamolkel, zmrzniti: zmrzel . . .
355.
Zategadelj so napačne oblike, kakor:
zamrznjeni potok, osebene roke,
zvenjeni list, osupnjeni svatje, zamolknjen glas . . .
Pravilno :
zamrzli potok,
ozeble roke, zveneli lisi, osupli svatje, zamolkel glas
. . . .
Tretja vrsta. —
A.
1.
r a z r e d : š
te-, šte-je-.
356.
a)
Glagol
ume-ti
ima v sedanjiku skrčeno obliko
umem;
v tretji množinski osebi
umejo.
Poleg
umem
je navadna tudi
polna oblika
umejem,
a tretja množinska oseba je tudi od te
samo
umejo.
357.
b)
Glagol
ime-ti
prestopi v sedanjiku v 1. razred V. vrste:
imam. ,
velelnik
imej",
pridevnikov deležnik
imajoč,
nepravilno:
imejoč.
V sestavi z nikalnico
ne
(
po pravilu 37):
nemem, nimam.
358.
c)
Trpnopretekli deležnik je
štet
in
števen,
glagolnik
štetje
in
števenje.
B.
2.
r a z r e d :
g o r - e g o r i - .
359.
a)
Glagoli, ki so v sedanjiku na končnici
-
im
naglašeni,
imajo (po pravilu 289) v tretji množinski osebi poleg daljše
navadno k r a j š o obliko, n. pr.
gorim: gore; živim: žive ;
trpim: trpe . . .
- 48 —