b)
Glagol
hote-ti: hočem
ima tudi pravilne oblike
hteti-hčem;
360.
v tretji množinski osebi:
hočejo, hote
in
hte
in skrajšani enkli-
tični sedanjik
čem, češ, če . . .
Z nikalnico
ne
sestavljen:
nečem, nočem;
tretja množinska361.
oseba
nečejo, nočejo, nehte
.
.
.
c)
Nepravilno je l
j
vrinjen v glagolnikih:
trpljenje, življenje
362.
in v trpnopreteklem deležniku
preskrbljen.
Toda te oblike
so se v knjižni slovenščini že popolnoma udomačile.
č)
Nedoločnika
stati, bati se
sta nastala iz
st(oj)ati, b(oj)ati
363.
se
ter imata v sedanjiku
stojim, bojim se.
Glej pravilo 37.
d)
Glagol
gledim
ima samo prislovni sedanji deležnik 364.
glede
in velelnik
glej, gledi, pogledi!
Glej pravilo 381.
e)
Glagoli, ki pomenijo trpnost ali kako stanje, nimajo 365.
trpnopreteklega deležnika, ampak ga nadomeščajo s tvorno'
preteklim II. (glej pravilo 350, 354), n. pr.
ozeleneli travniki,
ogorelo lice, zardel obraz, otemnelo čelo, odreveneli udje, osteklele
oči, osirotelo dete
. . .
Napačno je, če se takšni glagoli vežejo z glagolom
postati,
n. pr. 366.
travniki so zeleni postali, lice je ogoreno postalo, obrat je rdeč postal, otrok
je sirota postal . . .
Četrta vrsta:
hvali-.
a)
Krajšo tretjo množinsko osebo v sedanjiku imajo samo 367.
glagoli, ki so na končnici
im
naglašeni (glej pravilo 289), n. pr.
častim: časte ; dolžim: dolže ; redim: rede ; zapustim: zar
puste . .
.
b)
V trpnopreteklem deležniku nastopa jotacija (glej pra- 368.
vila 51—73). Vrstni samoglasnik
i
se pretvarja pred pripono
-
en
v
j
in topi pred seboj stoječe soglasnike:
a) Jezikovci
l, n, r
dajo l
j, nj, rj,
n. pr.
369.
pobeli-en: pobeljen;
rani-en: ranjen ;
udari-en: udarjen.
b) Zobnik
d
izpada pred
j, tj
pa daje
č,
n. pr.
370.
rodi-en: rojen;
omlati-en: omlačen.
— 49 —