Prvi del.
G l a s o s l o v j e .
I. Glasniki.
Glasove v slovenskem jeziku pišemo z naslednjimi latinskimi
črkami
:
a A , b B, c C, č Č, d D , e E , f F , g G, h H ,
i I , j J , k K , l L , m M, n N , o O, p P, r R , s S,
š Š, t T , u U, v
V, z
Z, ž Ž.
Glasovi
a, e, i, o, u
so s amog l a s n i k i , vsi drugi so
s og l a s n i k i .
Poleg pravih samoglasnikov nam rabi glas
r
kakor samo­
glasnik:
a)
Kadar stoji med dvema soglasnikoma in dela zlog,
n. pr.
brdo, grd, krvnik, jetrnih, trd, vrt; jedrnat, zrnat; ka­
kršen; ciprski, f ilistrski, igrski, metrski, ogrski, se s tr sk i...;
b)
kadar stoji v začetku besede pred soglasnikom in dela
zlog v besedah:
rdeč, rjav, rkelj, rt, rž . . .
in njih izpeljankah:
rdečkast, rdečica, rjavkast, rjavec, rtič, rtast, ržen . . .
Dvo g l a s n i ko v (diftongov) slovenščina nima in jih tudi
ne trp i; zatorej pišemo:
Austria : Avstrija, Pau l : Pavel,
Europa : Evropa, Poseidon: Pozejdon, Hephaistos: Hefajst,
Oi dipos: Ojdip, K reuzer: krajcar .
. .
Tujih črk c
h , p h , q(u), rh , th ,
x
,
y
ne rabimo v slo­
venščini; nadomeščamo jih s
k (h), f , k(v), r , t, k s, i,
n. pr.
Christus: Kristus, Chios : H ij, philosophia: filozofija, Qua-