391.
č
)
Mnogo glagolov, ki imajo kakšen zobnik, goltnik ali
ustnik pred vrstno spono, se sprega v sedanjiku tudi po 1. raz­
redu V. vrste, n. pr.
glodati: glodam, glojem; drgetati: drge­
tam
,
drgečem; dihati: diham
,
disem; sipati: sipam, sipljem;
mikati: mikam
,
milem ; tipati: tipam
,
tipljem
. . .
392.
d) Prislovni deležnik sedanjega časa se dela navadno od
nedoločnikovega debla (glej pravilo 293), n. pr.
dremaje,
gibaje, klicaje
,
pisaje
. . .
Napačne so oblike:
dremlje, giblje, kliče,
piše . . . .
393.
e) Napačne so tudi oblike kazoč,
kličoč, pišoč
. . .
ki se
pravilno pišejo:
kažoč
,
kličoč, pišoč
. . .
3.
r a z r e d : bra -,
ber e-.
394.
Gnati
ima v sedanjiku
ženem, zvati: zovem ; tkati: tkam,
tčem, tečem
in
tkem,
v 3. množinski osebi
tko
.
4.
r a z r e d :
seja-, se-je
395.
a) Poleg
bljuvati, dejati, rvati
,
snovati, otrovati
imamo tudi
manj navadne oblike po I. vrsti:
deti ,
ruti, snuti, otruti
. . .
396.
b) Smejati se: smejem se
se pregiblje tudi po V. 1.:
smejam se
. . .
Napačno pa je ta glagol pregibati po
III. 2.:
smejim se.
Napačen je
tudi deležnik
smijal
namesto pravilnega
smejal.
397.
c) Izdajati, izdajam, izdajal
je nedovršnik in se sprega
po V. 1. —
Izdajati, izdajem, izdajal
je dovršnik in se sprega
po V. 4.
398.
č)
Napačni so velelniki
ščuvaj, kovaj
,
sejaj, sijaj
. . .
pravilni
ščuj, kuj, sej, sij
. . .
v
Šesta vrsta:
kupova-, k u p u
-:
kupu -je -.
399.
a) Kupuje, daruje
,
dopolnjuje, pripoveduje, rešuje
. . .
so
manj navadni prislovni deležniki namesto pravilnejših:
kupovaje,
darovaje, dopolnjevaje, pripovedovaje, reševaje
. . .
Glej pra­
vilo 293.
400.
b)
Varovati
ima v velelniku
varuj
in
vari
.
401.
c)
Mnogim se zde oblike, kakor:
kaznovati, skupovati,
zadostovati
. . .
napačne, pa niso. —
Kaznovati, skupovati
,
- 52 -