denes, danes: današnji; jutri: jutrišnji; letos: letošnji; snoei :
snočnji; poprej: poprejšnji; tukaj: tukajšnji; vsak dan:
vsakdanji; včeraj: včerajšnji; zgodaj: zgodnji
. . .
Ul. Tvoritev izposojenih glagolov na
-
ieren .
Iz romanščine vzniklim, a iz nemščine k nam sprejetim 444.
glagolom na -ieren dajo mnogi slovenski pisatelji nekako umetno
in prisiljeno obliko po VI. vrsti:
absolvovati, angaževati, apelovati,
citovati, deklamovati, desinfikovati, docevati
ali
dokovati, eksi-
stovati, eksercevati, falovati, ignorovati, intabulovati, intereso-
vati, marševati, operovati, prezentovati, produkovati, promovo-
vati, razovati, studovati, urgovati, votovati
. . .
Toda slovenščini primerne, neprisiljene in v olikanem
govoru navadne so edino oblike
absolvirati, angažirati, apelirati,
citirati, deklamirati, desinficirati, docirati, eksistirati, ekserci-
rati, falirati, ignorirati, intabulirati, interesirati, marširati,
operirati, prezentirati, producirati, promovirati, razirati, štu­
dirati, urgirati, votirati
. . .
Zatorej tudi v knjižni slovenščini
ne kaže pisati prisiljenih oblik na -ovati; zakaj ako si smemo
naposodo vzeti tujo besedo, čemu bi se nam bilo ogibati ravno
zloga -ier-, ki je posebno značilen za tujko? Poleg tega je
pomisliti, da časih celo ni mogoče tujega glagola po domače
prikrojiti, n. pr.
sekovati
bi bilo
secirati
in
sekirati
. . .
Najbolje
se je v knjižni slovenščini takih tujk popolnoma ogibati; ako jo
pa moraš pisati, ker nimaš zanjo dobre slovenske besede, ji daj
obliko, ki ni pretirana in prisiljena, ter piši:
deklamirati,
falirati, radirati, secirati, sekirati, študirati
. . .
Samo takrat, kadar si slovenščina ni izposodila samo tujega 445.
glagola, ampak tudi pods t avo, iz katere je narejen glagol,
smemo tega prikrojiti po VI. vrsti, n. pr.
kritika: kritikovati;
politika: politikovati; reforma: reformovati; replika: repliko-
vati
. . .
ali pa:
kritizirati, politizirati, reformirati, replici­
rati . .
.
Napačno pa bi bilo
kritizovati, politizovati, karakterizovati .
. .
446.
— 59 —