— 70 —
504.
V novinah, v mladinskih spisih in v knjigah, namenjenih
preprostemu narodu, pa je najbolje tudi takšna imena pisati s slo­
venskim pravopisom, n. pr.
Kaniža
,
Kaloča, Čongrad, Boza-
hedž
. . .
505.
Pri tem pomni, da je madžarski
gy = dž, z = z
,
sz
=
s
,
zs
= ž, s = š, cs = č, cz
= c, n. pr.
Fuzes Gyarmat: Fizeš
Džarmat; Szegedin: Segedin; Kanizsa: Kaniža; Kaposvar:
Kapošvar ; Csegled : Čegled; Debreczin: Debrecin .
. .
506.
V. I t a l i j a n s k a lastna imena pišemo v slovenščini na
t r i načine:
a)
K
adar imamo za italijansko ime po s e bnodoma č e im
pišemo to, n. pr.
Albona
Labin; Ancona
Jakin; Anti
-
vari
Bar; Aquileja
Oglej; Arbe
Bab; Arsa
Baša ;
Capodistria
Koper; Carlopago
Bag; Cividale
Staro
mesto; Cormons
Kormin; Dulcigno
Odsinj; Durazzo
Drač; Fianona
Plomin; Gemona
Glemona; Gradisca
Gradišče; Gravosa
Gruž ; Lago Maggiore
Veliko jezero;
Lesina
Hvar; Lissa
Vis ; Lussin grande
Veliki Lošinj;
Monfalcone
Tržič; Monte maggiore
U
čka; Narenta
Neretva; Parenzo
Poreč; Piave
Plava;
Pedena
Pičan;
Pinguente
Buzet; Pola
Pulj; Quieto
Mirna; Boma
Rim; Scuttari
Skader; Spuzza
Spuž ; Trau
Trogir;
Udine
Vidim; Venezia
Benetke
. . .
507.
b)
Kadar italijansko lastno ime v izreki ne kaže nobene
posebnosti, tedaj preide neizpremenjeno v slovenščino, n. pr.
Bolsena
Bolsena; Ferrara
Ferara; Gaeta
Gaeta;
Livorno
Livorno; Mantova
Mantova; Maršala
Mar­
šala; Modena
Modena; Ostia
Ostija; Palermo
Pa­
lermo; Palma
Palma; Pavia
Pavija; Parma
Parma;
Piša
Piša; Salerno
Salerno; Siena
Siena
. . .
508.
c)
Kadar za italijanska lastna imena nimamo domačih,
tedaj jih pišemo v italijanski obliki ter jim v oklepaju pride-
vamo pravilno izreko, n. pr.
Ajaccio (Ajačo) ; Bologna (Bo-
lonja); Brescia (Breša); Cagliari (Kaljari); Civita Vecchia
(
Čivita Vekja); Chiusaforte (Kjuzaforte); Genova (Dženova);
Ischia (Iskja); Lucca (Luka); Mincio (Minčo); Peschiera