— 70 —
504.
V novinah, v mladinskih spisih in v knjigah, namenjenih
preprostemu narodu, pa je najbolje tudi takšna imena pisati s slo­
venskim pravopisom, n. pr.
Kaniža
,
Kaloča, Čongrad, Boza-
hedž
. . .
505.
Pri tem pomni, da je madžarski
gy = dž, z = z
,
sz
=
s
,
zs
= ž, s = š, cs = č, cz
= c, n. pr.
Fuzes Gyarmat: Fizeš
Džarmat; Szegedin: Segedin; Kanizsa: Kaniža; Kaposvar:
Kapošvar ; Csegled : Čegled; Debreczin: Debrecin .
. .
506.
V. I t a l i j a n s k a lastna imena pišemo v slovenščini na
t r i načine:
a)
K
adar imamo za italijansko ime po s e bnodoma č e im
pišemo to, n. pr.
Albona
—
Labin; Ancona
—
Jakin; Anti
-
vari
—
Bar; Aquileja
—
Oglej; Arbe
—
Bab; Arsa
—
Baša ;
Capodistria
—
Koper; Carlopago
—
Bag; Cividale
—
Staro
mesto; Cormons
—
Kormin; Dulcigno
—
Odsinj; Durazzo
—
Drač; Fianona
—
Plomin; Gemona
—
Glemona; Gradisca
—
Gradišče; Gravosa
—
Gruž ; Lago Maggiore
—
Veliko jezero;
Lesina
—
Hvar; Lissa
—
Vis ; Lussin grande
—
Veliki Lošinj;
Monfalcone
—
Tržič; Monte maggiore
—
U
čka; Narenta
—
Neretva; Parenzo
—
Poreč; Piave
—
Plava;
Pedena
—
Pičan;
Pinguente
—
Buzet; Pola
—
Pulj; Quieto
—
Mirna; Boma
—
Rim; Scuttari
—
Skader; Spuzza
—
Spuž ; Trau
—
Trogir;
Udine
—
Vidim; Venezia
—
Benetke
. . .
507.
b)
Kadar italijansko lastno ime v izreki ne kaže nobene
posebnosti, tedaj preide neizpremenjeno v slovenščino, n. pr.
Bolsena
—
Bolsena; Ferrara
—
Ferara; Gaeta
—
Gaeta;
Livorno
—
Livorno; Mantova
—
Mantova; Maršala
—
Mar­
šala; Modena
—
Modena; Ostia
—
Ostija; Palermo
—
Pa­
lermo; Palma
—
Palma; Pavia
—
Pavija; Parma
—
Parma;
Piša
—
Piša; Salerno
—
Salerno; Siena
—
Siena
. . .
508.
c)
Kadar za italijanska lastna imena nimamo domačih,
tedaj jih pišemo v italijanski obliki ter jim v oklepaju pride-
vamo pravilno izreko, n. pr.
Ajaccio (Ajačo) ; Bologna (Bo-
lonja); Brescia (Breša); Cagliari (Kaljari); Civita Vecchia
(
Čivita Vekja); Chiusaforte (Kjuzaforte); Genova (Dženova);
Ischia (Iskja); Lucca (Luka); Mincio (Minčo); Peschiera