— 76 —
svoji navadi
,
se zbudi lisica ter ga prosi
,
naj skoči z drevesa
,
ker ga namreč ždi zavoljo njegovega tolikanj prijetnega glasu
lepo objeti
. . .
535.
II. Posebno zmešnjavo pa so zadnja leta napravili v besednem
redu tisti slovenski pisatelji, ki nepremišljeno in popolnoma napačno
posnemajo Hrvate ter pišejo n a sloni c e (glej pravilo 675—677)
po hrvaškem načinu, dasi veljajo v hrvaščini o njih popolnoma
drugačna pravila kakor v našem jeziku, n. pr.
Mestni občini
ljubljanski dovolil j e deželni zbor najeti posojilo.
Takim
potem presadila se j e bajka na zgodovinska tla.
Ob tej
priliki stopili so Turki prvič na slovensko zemljo.
Ko je
cesar spoznal nenavadno nadarjenost Herbersteinovo
,
potegnila
ga j e milost cesarjeva za vselej v dvorsko službo.
Ta knjiga
ne sme draže prodajati se kakor po napovedani ceni.
Ko
je Bogomila tako lepo prosila Črtomira
,
naj da se krstiti,
n i j i naposled mogel odreči njene prošnje.
Skopuh varno
shrani steklenice v klet in si iz same skoposti ne upa dotekniti
se j i h .
. .
Tako nikoli nikjer ne govori noben Slovenec, in tako bi
tudi nikoli nikjer ne smel nihče pisati. Zgoraj navedeni stavki
bi se pisali pravilno:
Mestni občini ljubljanski j e dovolil deželni
zbor najeti posojilo.
Takim potem se j e presadila bajka na
zgodovinska tla.
Ob tej priliki so stopili Turki prvič na slo­
vensko zemljo.
Ko je cesar spoznal nenavadno nadarjenost
Herbersteinovo
,
ga j e potegnila milost cesarjeva za vselej
v dvorsko službo.
Ta knjiga se ne sme draže prodajati . . .
Ko je Bogomila tako lepo prosila Črtomira, naj se da
krstiti, j i naposled ni mogel odreči njene prošnje. — Skopuh
varno shrani steklenice v klet in se j i h iz same skoposti ne
upa dotekniti
. . .
III. O naslonicah velja to glavno pravilo:
536.
Na s l on i ce morajo s t a t i v s t avku na drugem mestu.
1.
V g l a vn i h stavkih.
537.
a)
V glavnih stavkih stoje naslonice takoj za osebkom,
n. pr.
Lavdon j e premagal Turke pri Belem gradu
(
ne:
premagal je
—).
Deklica se sramuje tujega, gospoda