- 89 -
2.
Osebni in svojilni zaimki v slovesnih ogovorih na Boga, 605.
c e s a r j a in d r u g e v i s oke dos t o j an s t ven i ke , n. pr.
Takrat, Oče, Ti pri meni stoj,
Ti me brani, Ti me reši zlega,
Ti me v rajski dom pokliči Svoj . . .
Na Te opiramo pogled:
Osreči, mili car, osreči
Naš narod, Te srčno ljubeči,
Da srečen rod naš in naš svet
Slavil Te bo še poznih let! . . .
3.
Na s l ov i v i s ok i h oseb, n. pr.
Cesarsko in kraljevo
606.
apostolsko Veličanstvo 1
Vaša Prevzvišenost, premilostivi knez
in Skof!
. . .
Tako se pišejo tudi zaimki za tre tj o osebo z veliko začet- 607.
nico, kadar merijo na visoke osebe, n. pr.
brodovje Njegovega
Veličanstva.
Spremstvo Njenega Veličanstva naše presvetle
cesarice.
Pismo Njegove Svetosti papeža Leona XIII. . . .
II. Kako pišemo sestavljene besede.
Skupaj se pišejo:
I.
Vse besede, ki so sestavljene ali sklopljene s p r ed l og i , 6
n. pr.
brezbožnih, brezmadežen; docela, dokler, dopust, doteči,
dovolj; izcela, iziti, izlahka, izmed, iznad, iznenada, iznova,
izpod ; hkrati, kljubu, kletu, kmalu, kvišku, nagluh, naklon, nana-
gloma, naposled, naravnost, narobe, narazen, navkreber, navzlic,
navzkriž; oklep, okoli, okolo, okrog, okovati; polagoma, poleg,
popolnoma, posebej, potem, potlej, povšeči, povrhu, poredko;
praded, pravnuk; predjuinik, predlagati; prelaz, preliven,
presvet, prevpiti; pristava, prišteti, pristojen ; proizvod, pro­
pasti; sčasoma, skupaj, šparoma, spodaj, spredaj, spričo,
sproti; sodoben, sodržavljan, soglasen, sosebno; vdrugo, vedno,
vobče, vpričo; vzduh, vznemiriti, vzvraten; zgodaj, zgoraj;
zaporedoma, zaradi, zaraditega, zarana, zares, zategadelj,
zategavoljo, zavoljo, zastran; zmerom
immer,
zmirom
tuljtg . . .
n . Besede, v katerih je prvi del sestave nikalnica
ne.
609.
Takšne besede se dele v dve vrsti: nekatere so imena in
p r i s l ov i , druge gl ago l i .