c)
v nedoločnikovi osnovi
ova,
ki daje
eva,
n. pr.
kralj
- 27.
ova-ti, konč-ova-ti, mož-ova-ti
. . .
daje
kralj-eva-ti, konč-
eva-ti, mož-eva-ti
. . . ;
pri tvoritvi svojilnih pridevnikov na ov , ki prehaja 28.
v ev, n. pr.
mož-ov, pastirj-ov, Janežič-ov, hruš-ov
. . .
daje
možev, pastirjev, Janežičev, hrušev
. . .;
d)
v sestavljenih besedah, n. pr. iz
križogled, rdečoličen,
29.
slovenjograški, svojoglav, konjorejec
,
poljodelec
. . .
nastane
križegled
,
rdečeličen, slovenjegraški
,
svojeglav, konjerejec, po­
ljedelec
. . .
II. Zev. Pravilno stoji na enem mestu samo po en samo- 30.
glasnik. Pride li po kakršnikoli poti k njemu še drug samo­
glasnik, tedaj nastane zev, ki se mora odpraviti.
Sredi besede stojita po dva samoglasnika samo v nekaterih 31.
sestavljenih besedah, n. pr.
neenak, neumit, radoučen, vele
-
ugleden, južnoavstralski; nauk, zaimek, neokretnež ; zaupati,
preiskati, preorati; priigrati, priihteti, priimek
. . .
Zev se odpravi s tem,
a)
da se zatakne s soglasnikom
j ,
n. pr.
da-ati: da-j-ati;
32.
se-em: se-j-em; Maria: Mari-j-a, idea: ide-j-a; diaconus:
di-j-ak
. . .;
b)
da se zatakne s soglasnikom
v
,
n. pr.
da-ati: da-v-ati;
33.
pe-ec: pe-v-ec; igra-ec: igra-v-ec; pre-or: pre-v-or .
.
c)
da se zatakne s soglasnikom n, n. pr.
s-n-iti
iz
s-iti;
34.
s-n-eti
iz
s-eti, v-n-eti
iz
v-eti; s-n-esti
iz
s-esti; do n-jega,
k n-jemu
iz
do jega, k jemu
. .
č)
da se samoglasnik
i
in
u
utrdi v sorodni soglasnik
j
35.
in
v
,
n. pr.
poidem: pojdem; zaidem: zajdem; dela-i: delaj;
se-i: sej; Austria: Avstrija; Europa: Evropa
. . .;
d)
da se dva enaka samoglasnika skrčita, n. pr.
priidem:
36.
pridem; priimem: primem; hvali-i: hvali
. . .
Kako je ravnati s tujimi besedami, glej pravilo 467, 468.
III. Krčenje. Kadar stojita po dva samoglasnika neposrednje 37.
skupaj, bodisi da že prvotno ni bilo soglasnika vmes, bodisi da