— 95 —
n. pr.
K o se sk i
(
iz
Kosezsk i), o-blak
(
iz
ob-vlak), o-ble-či;
člo-ve-ški
(
iz
člo-vek-ski), če-ški, gosposki
. . .
IV. Tr i j e sog l asn i k i med dvema samogl asnikoma.
1.
Kadar se morejo vsi trije soglasniki s samoglasnikom, 649.
ki je za njimi, ločeno izgovoriti od samoglasnika, ki je pred
njimi, tedaj vzemi vse tri soglasnike k nastopnemu zlogu,
prednji zlog pa ostani odprt, n. pr.
sestra, člo-ve-štvo, si-ro-
ma-štvo, u-bo-štvo, mo-štvo . . .
2.
Kadar se vsi trije soglasniki ne morejo s samoglasnikom, 650.
ki je za njimi, ločeno izgovoriti od soglasnika, ki je pred njimi,
tedaj vzemi prvi soglasnik k prednjemu, ostala dva pa k na­
stopnemu zlogu, n. pr.
cesarski, ljudski, ljub-ljanski, Pod­
gorski, e-lek-tri-ka, Klan-čnik, maj-hni, sin-čki . . .
3.
S e s t a v l j e n e takšne besede se razstavljajo na zloge651.
po svojih sestavinah, n. pr.
iz-tla-či-ti, ustre-li-ti, raz-pro-da-ti.
V. Š t i r j e s og l a s n i k i med dvema s og l asn i koma .
1.
Kadar so med dvema samoglasnikoma štirje soglasniki, 652.
tedaj vzemi k nastopnemu zlogu toliko soglasnikov, kolikor jih
moreš skupaj izgovoriti s samoglasnikom, ki je za njimi;
prednji zlog pa ostani zaprt, n. pr.
cesarstvo, dosto-janstvo,
zastopstvo, predsedstvo ; le-vantski, pro-testantski
. . .
2.
S e s t a v l j e n e takšne besede se razstavljajo na zloge 653.
po svojih sestavinah, n. pr.
o-zdra-vi-ti, nad-streš-je, pod-stla-ti,
pod-stroj, na-vz-križ
. . .
IV. Kakšna znamenja nam rabijo v pisanja po­
sameznih besed.
I. Na g l a s n a z name n j a
(
´` ^) .
A. V do l g i h zlogih razločujemo dvojen naglas: pot i snj eni 654.
in p o t e g n j e n i naglas.
1.
Naglas j e
potisnjen
(
geftofjen), kadar pada poudarek 65
samoglasniku na p r vo polovico, n. pr. besede
vrat
(
pals),
las
(
h aar),
mož
(
Mann),
misli
(
er benft),
dušek
. . .
se izgovarjajo:
vraat, laas, moož, miisli, duušek
. . .