— 96 -
656.
Z a potisnjeni naglas nam rabi v znanstveni pisavi cir-
kumfleks (ˆ).
657.
2.
Naglas je
potegnjen
(
gef<$liffen), kadar pada poudarek
samoglasniku na d r ugo polovico, n. pr. besede
vrat
(
bet li fjute),
moi
(
bet SJiatmer),
misli
(
benfe),
morem
(
id) fann) se izgovarjajo:
vraat, moož, miisli, moorem
. . .
658.
Za potegnjeni naglas nam rabi v znanstveni pisavi
ostrivec ( ´).
659.
3.
K r a t k i zlogi imajo samo en naglas (` ), n. pr.
brat, snop,
meč, dim, kup, p es, svet, denes, pekel, dno, sla .
. .
660.
B. V n a v a d n i p i s av i nam r a b i samo dvoj e na­
g l a s n i h znamenj , in sicer
ostrivec
(
´), in
krativec
(
` ).
661.
1.
Ostrivec
(
Akut) devamo na potisnjene in na potegnjene
dolge zloge, n. pr.
Prijel ga je za vrat in gaje nesel do vrat ;
mož
(
bet SDiarnt),
mož
(
bet 9Jiannet) . . .
'
2.
Krativec
(
Gravis) devamo na kratke zloge, n. pr.
brat,
snop, dim, meč, p es
. . .
662.
Poleg ostrivca in krativca nam služi časih v navadni pisavi
še
strešica^,
ki se deva samo na široki o in e, n. pr.
roka,
p eta, hoditi, j edro ; gospoda
(
bie $ertfdchaft),
gospoda
(
ben $ettn),
močen
(
ftarf),
močen
(
oteljlig);
mora
(
bet 2lip),
mora
(
et tttufe) . . .
663.
3.
Navadno pi šemo b r ez vseh n a g l a s n i h znamenj .
Nekateri pisatelji novejšega časa pišejo skoraj vsako besedo
z naglasom, kakor sta delala zlasti Levstik in Cimperman. Toda
tako naglaševanje je nepotrebno, žali oko in moti preprostega
bravca v branju.
4.
Naglasna znamenja pa moramo pisati:
664.
a)
V verzih na zlogih, ki jih pesnik zaradi pevske mere
naglaša drugače, nego je v knjižnem jezika navadno, n. pr.
Valjhun zastonj tam išče mlado lice
Njega , ki kriv moritve je velike
. . .
Leže sovražnikov trupla krvave
,
Mrtvih al' zdihujočih duše drage .
. .