— 99 —
Kako vplivajo naslonice na b e s e dn i r e d v stavkih, glej
pravila 535—552.
II. Vezaj (-) nam rabi:
1.
da ločimopri razstavljanju ž njim posamezne zloge, 679.
n. pr.
mo-to-vi-lo, Slo-ve-nec
. . .;
2.
da ločimosestavine posameznih besed ali da zazna-680.
menjujemo druge slovniake posebnosti, n. pr.
hvaljen
je nastalo
iz
hvali-e-n, Ljubljančan
pa iz
Ljubljana-ec-jan; gora
se sklanja
po
a-deblih.
Kadar se enozložni predlogi v edninskem in množinskem 681.
tožilniku spajajo z osebnimi zaimki, tedaj opuščamo vezaj med
predlogom in zaimkom, n. pr.
name, nate, nanj, nanje; pome,
pote
,
ponj, ponje; zame, zate, zanj, zase
,
zanje
. . .
Glej
pravilo 265 in 622.
Napačno je med lastna imena in njih sklonila devati vezaj, 682.
n. pr. Spisi Janeza
Mencinger-ja,
Matija
Valjavec-a
in Andreja
Č
ebašek-a .
. .
ampak pisati j e : Spisi Janeza
Mencingerja,
Matija
Valjavca
in Andreja
Čebaška
. . .
Kdor piše
Dante-a, Golob-a, Mencinger-ja, Valjavec-a,
Čebašek-a . .
.
piše ravnotako napačno, kakor če bi v latinščini
pisal
Livius-i, Sulla-ae, Cato-n-is
. . .
Glej tudi pravilo 209.
3.
v sestavljenih in sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 683.
imenih, sklopljenih iz dveh imen, in v pridevnikih, narejenih iz
takšnih lastnih imen, n. pr.
pedanj-Slovek, laket-brada, Čengič-
oga, železnica Ljubljana-Kamnik, Avstro-Ogrska, srbsko-hrvaška
književnost, Anton-Knezova knjižnica, Jurčič- Tomšičeva ustanova,
Wolf-Pleteršnikov slovar, hrvaško-slavonsko-dalmatinska vlada,
gospod-Trubarjeva slovenščina
. . .
Glej pravila 619, 620, 624, 625, 627.
Mnogim slovenskim pisateljem rabi vezaj tudi za to, da 684.
v s e s t a v l j e n i h b e s e d a h skupni besedni člen samo enkrat
pišejo, enkrat ga pa nadomeščajo z vezajem, n. pr.
Slomšek je
bil velik rodo- in mladinoljub.
Narodne pesmi so tudi glede
na kraso- in narodoslovje imenitne.
Spev v kantati
je
dvo-
7 *