7
Opomnj a. Z veliko začetnico se pišejo 10.
imena, ki so sestavljena iz občnih imen, kakor
družba, zveza, zadruga
itd., le tedaj, kadar
rabimo cel o ime; če rabimo samo občno
ime, ga pišemo z malo, n. pr.
Koledar Družbe
sv. Mohorja za leto 1919. Koledar nam letos
ugaja; iz njega posnemamo, da šteje družba
(
pisati se mora z malo, ker ne zaznamenju-
jemo imena, ampak le bližnji razpol!)
letos
90.512
udov.
II.
Stalni pridevki,
ki se rabijo kot lastna 11.
imena, n. pr.
Luka Svetec Podgorski, Dušan
Silni, Aleksander Veliki, Ludovik Sveti, Lu-
dovik Pobožni
,
Friderik s Praznim žepom,
srbski junak Črni Jurij, kralj Peter Prvi
(
navadno se piše z rimsko številko: I.),
Be­
nedikt Petnajsti
(
XV.).
III.
Bog
in imena, ki jih rabin o o Bogu, 12.
n. pr.
Stvarnik, Gospod.
Enako: Oče,
Sin
,
sv. Duh, sv. Trojica
,
sv.
Rešnje Telo, Odre­
šenik, Tolažnik, Jagnje božje.
Prav tako pi­
šemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv.
De­
vica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Kra­
ljica.
O p o mn j a . Z veliko črko pišemo ta
imena tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena
ali kot stalen pridevek, n. pr.
Stvarnik,
toda:
Bog je stvarnik; Mati božja,
toda:
Marija je
mati božja; Marija je rodila sinu; sv. Duh
je tolažnik.
IV. Z veliko začetnico pišemo
svojilne
13.
pridevnike,
ki so narejeni od
osebnih
lastnih
imen ali od imen, ki se rabijo kot osebna
lastna imena, n. pr.
Meško: Meškove črtice;
Cankar: Cankarjev slog; Milčinski: Mil-