ženina-Boga
(
Cankar; pomeni: n e v e s t a = duša,
ženin = Bog).
V
kakih nenavadnih sestavah, kakor n. p
Za naš ne-vemo-č e-samoglasnik
r (t. j. ne­
kateri so smatrali r med soglasnikoma za
soglasnik, drugi za samoglasnik)
piše stara
slovenščina
r (Škrabec). —
Ti imaš pravo
pamet, ki hočeš
,
da naj potepuhe in zlodej
-
jih-poznaj v hišo jemljem.
(
Jurčič.)
26.
2.
Pridevniki, n. pr.
golorok, sadonosen,
nadobuden, vsakdanji
,
sladkosneden
itd.
Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih
lastnih in občnih imen, so prave s p o j e n k e ,
zato se pišejo skupaj, n. pr.
novomašni
(
nova
maša),
velikonočni
(
velika noč),
zlatopoljski
(
Zlato polje), č
rnovrški
(
Črni vrh); po te h
zgledih pišemo tudi:
maloazijski
(
Mala Azi­
ja),
prednjeindij ski
(
Prednja Indija)
Južnoame­
riški
(
Južna Amerika),
velikobritanski
(
Velika
Britanija),
sevornonemški
(
severna Nemčija),
staroslovenski
(
stara slovenščina),
južnoslo­
vanski
(
južni Slovan).
Prave spojenke so tudi besedne zveze, ka­
kor:
častilakomen, častihlepen, boježeljen
itd.
Po tem zgledu pišemo tudi sestavljenke,
kakor
svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, ru-
menordeč
itd.
Po nemškem zgledu pa so tvorjene zveze,
kakor:
milostipoln
(
pravilno slovenski je:
milostiv,
ali:
poln milosti, milosti poln),
ljubeznipoln
(
slov.:
ljubezniv,
ali:
poln lju­
bezni, ljubezni poln), trudapoln
(
slov.:
utrud­
ljiv, naporen), usodepoln
(
slov.:
usoden
),
nadepoin
(
slov.:
nadobuden
,
ali:
nade poln
,
poln nad).
14