15
Sestavljeni pridevniki, ki niso prave spo- 27.
jenke, se pišejo narazen, n. pr.
čudno spačen
obraz, kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica,
dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašu­
joči pogledi.
Pri pridevnikih, ki so narejeni iz skl op- 28.
l j e n i h imen (primerjaj čl. 25.), se rabi
vezaj,
n. pr.
srbsko-hrvatski
(
pomeni n. pr. srbski ali
hrvatski, ali: srbski in hrvatski),
češkoslo­
vaška vlada, rusko-japonska vojska
(
t.j. vojska
med Rusi in Japonci),
Francosko - švicarski
Jura, ustnično-zobni soglasnik
(
t. j. soglasnik,
ki se tvori n. pr. s spodnjo ustnico in z zgor­
njimi zobmi),
hrvatsko - slavonsko - dalma­
tinska vlada.
Enako se rabi vezaj v kakih nenavadnih
sestavah, n. pr.
Grenko-zasmehljivo se je sme­
jala
(
Tavčar).
Predivasto-rumeni k iti, pojoče-
modro oko
(
Kraigher).
3.
Zaimki in z zaimki zloženi prislovi,
n. pr.
kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj,
marsikdo, marsikak, marsikateri, raznoter,
mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vse-
kako, vsekdar, takisto, tačas, tostran, on-
kraj, vsepovsod, kdorkoli
,
kjerkoli
,
karkoli.
Osebni zaimki se pišejo skupaj s predlogi,
n. pr.
name
(
ne: na-me!),
nate
(
ne: na-te!),
nase,
pome
,
pote, ponj, ponjo, nanj, vanj, medenj
,
skozenj, predenj
,
zanje, vanje, ponje
itd.
Zaimki, ki med seboj
niso spojeni,
se 30.
pišejo narazen, n. pr.
kdor si bodi
,
kar si bodi,
kakor si bodi; kdor bodi, kar bodi
,
kolikor
toliko
,
kar moči, kolikor moči; kdo
ve,
Bog
(
bog) ve,
n. pr.
kdo ve kam, kdo ve kolikokrat,
Bog (bog) vedi
,
Bog (bog) ga vedi
,
Bog (bog)