Pravopisna pravila.
I. O rabi velikih in malih črk.
1
.
Velike črke odlikujejo besede in ločijo
stavke. Zato se pišejo z v e l i k o začetnico:
I.
L astna im ena,
t. j. imena, ki zazname-
njujejo d o l o č e n e osebe ali predmete, n. pr.
Župančič, Jugoslovan, Slovenija, Kras, Bal­
kan, list Vrtec, Zvonček
,
časopis Čas, pev­
sko društvo Slavec.
Imena, ki imajo s p l o š e n pomen, ne
zaznamenjujejo določenih oseb ali predmetov,
temveč njihovo v r s t o ; taka im ena so o b ­
č n a in se pišejo z malo začetnico, n. pr.
mesto, gora, planina, dolina, list, vestnik
,
društvo, zveza, tiskarna, stranka
itd.
Kadar je l a s t n o i me
sestavljeno
iz več 2.
imen, se piše z a č e t n o i me z v e l i k o ,
ostala imena z v e l i k o , če so l a s t n a , z
m a l o črko, če so o b č n a imena.
Sem prištevamo:
1.
K r a j n a imena.
a)
Če je lastno ime sestavljeno iz pri­
devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je že
sam zase l a s t n o ime, se piše samostalnik
z v e l i k o črko, n. pr.
Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slo­
venska Bistrica
,
Kamniška Bistrica
(
reka),
Tržiška Bistrica
(
reka),
Bela Krajina, Suha
Slov. pravopis.
1