13.
Z malo pišemo naslove in označbe:
sv. oče
(
papež),
kralj,
cesar, papež, sultan
,
šah, minister, ban;
enako v nagovorih:
g. minister, g. ban
itd.; dalje:
o. (oče), p
.
(
pater), m. (mati),
dr. (doktor),
n pr. o.
Stanislav Škrabec, p. Hipolit, m. Eliza­
beta; dr. France Prešeren.
14.
VI. Z veliko začetnico se piše vsaka
prva
beseda v
s t a v k u , n a p i s i h , p o d p i s i h ter v p r e me m g o v o r u
za dvopičjem
V
premem govoru za dvopičjem, n. pr.
Vzdihoval sem
teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: Manj besed,
gospodje, in več dela!
(
Cankar).
Kadar je stavek med narekovajema le d el celotnega
stavka in se ta z vmesnim stavkom ali za klicajem, vprašajem
itd. nadaljuje, se piše z malo začetnico, n. pr.
Saj res,u pravi
cesar, „precej moram poslati po Krpana
O pisavi in sklanji tujih lastnih imen
15.
Tuja lastna imena se pišejo v slovenščini na dva na č i na :
v tuji ali domači obliki. S slovenskim pravopisom (po izreki)
jih pišemo v knjigah, ki so namenjene preprostemu ljudstvu.
Tuja lastna imena se ravnajo po naslednjih pravilih.
(
V
Kadar imamo za tuja k r a j e v n a imena s l o v a n s k o
ime ali obliko, rabimo to, n. pr.
Dunaj
,
Rim
,
Pariz, Gradec,
Benetke, Oglej, Nemčija
,
Bavarsko, Videm
(
Udine),
Poreč
(
Parenzo),
Pulj
(
Pola),
Solnograd
(
Salzburg),
Aniža
(
Enns),
Budišin
(
Bautzen),
Drazdani,
rod.
Draždanov
(
Dresden),
Gdansko
(
Danzig),
Heb
(
Eger),
Lipsko,
rod.
Lipskega
ali
Lipska
(
Leipzig),
Podmokli
(
Bodenbach),
Rujana
(
Rugen),
Tubing
(
Tubingen) itd.
Prisiljeno je sloveniti imena kakor Inomost, Frankobrod
itd.; boljše je rabiti tujo obliko Innsbruck, Frankfurt.
16.
2.
S l o v a n s k a lastna imena pišemo v nespremenjeni
obliki; slovenskemu pravopisu (črkopisu) prilagodimo le bolj
znana krajevna imena, n. pr.
Lvov
(
poljsko Lwow),
VaršaVa
(
poljsko Warszawa),
Praga
(
češko Praha) itd. Sklanjamo jih
po zgledu slovenskih osnov, n. pr. Mickiewicz (izg Mickjevič),
rod. -cza, daj -czu, orod. s -czem (kakor slov. kovač). Imena
XII