Baltimore
(
izg.: baltimor), rod.
Baltimora
,
v Baltimoru; Morse
(
izg.: mors),
Morsa
,
Morsov aparat; Lafontaine
(
izg.: lafoten),
rod.
Lafontaina
,
prid.
Lafontainov.
Če nemi -e- označuje izreko
spred stoječega soglasnika, ga pridržimo, n pr.
Cambridge
(
izg.: kembridž), rod.
Cambridgea
(
izg.: kembridža);
George
(
izg.: džordž; angleški gospodarstvenik), rod.
Georgea
(
izg :
džordža),
Georgeov
(
izg.: džordžov).
Lesage
(
izg.: ləsaž), rod.
Lesagea
(
izg : ləsaža),
Lesageov
(
izg.: ləsažov). Če bi oblika
z odpahnjenim
-
e
postala nejasna, ga pridržimo, n. pr.
Poe
(
Edgar), rod.
Poeja
,
prid.
Poejev
(
izg.:
po
,
poja
,
pojev).
b)
Osnovam na -e, -i in na
poudaijeni samoglasnik
pritikamo končnico -
7
-;
osnove na
-
e: Goethe
(
izg.: gote), rod.
Goetheja
,
svoj.prid.
Goethejev; Bramante
,
Bramanteja
,
Bramante-
jev
itd.; osnove na -i: Assisi (izg.: asizi), rod.
Assisija, v Assi-
siju; Manzoni
(
izg.: manconi),
Manzonija, Manzonijev;
osnove
na poudarjeni samoglasnik:
Zola
(
izg.: zola), rod.
Zolaja
,
prid.
Zolajev; Hugo
(
izg : ugo) Viktor,
Hugoja
(
izg.: ugoja);
Barthou
(
izg.: bartu), rod.
Barthouja; Boileau
(
izg.: bwalo),
Boileauja
(
izg : bwaloja);
Bourdaloue
,
rod
.
Bourdalouja; Richelieu
,
rod.
Richelieuja.
Če se skupina samoglasnikov končuje na -i
(-
y ),
se -
7
-
ne piše, n. pr.
Broadway
(
izg.: brodve), rod.
Broadwaya
(
izg.:
brodveja);
Macaulay
(
izg.: mekoli), rod.
Macaulaya
(
izg.: me-
kolija);
Cambrai
(
izg.: kabre),
Cambraia.
c)
Ostale osnove gredo po slov. zgledih, n. pr.
Brentano,
rod.
Brentana
,
daj.
Brentanu
(
kakor slov. Jenko);
Boccaccio
(
izg.: bokkačo),
rod. Boccaccia
(
izg.: bokkača), svoj. prid.
Boc-
cacciov
(
izg.: bokkačov); (pri tujih imenih se -o- za mehkimi
soglasniki ne spreminja v -e-!);
Brescia
(
izg.: breŠja), rod.
Brescie
,
v Brescii
(
izg.: brešje, v brešji).
Če so tuja imena
sestav ljena
iz dveh ali več imen, se
sklanja samo drugo (zadnje) ime, n. pr.
Čampo
(
izg.: Kampo)
Formio
,
rod.
Čampo Formia, v Čampo Formiu.
Pri nenavadnih ali manj rabljenih krajevnih imenih sklanja­
tev lahko opustimo, n. pr.
v Karlsruhe
,
pri Waterloo, v Peru
itd.
Bolj znana in mnogo rabljena krajevna imena pišemo v
domači (fonetični) obliki, n. pr.
Bruselj
,
Lizbona
,
Ženeva
,
ver­
sajski mir, marsejski zločin
itd.