Sestavljene besede, ki so prave
spojenke,
se pišejo
skupaj; take besedne zveze so:
23.
1.
Samostalniki,
n. pr.
hudournik, polnoč, zahvalibogca
(
kobilica),
neboditreba
(
negoden človek),
nepridiprav
(
porednež),
kažipot
,
kažimed
(
neka rastlina),
klativitez.
Narazen
se piše:
po poli brat,
rod.
po poli brata; po
poli sestra
,
mož beseda
,
žal beseda, figa mož, narobe svet,
mojster skaza
,
pol miš pol tič
(
netopir),
čire čare,
rod.
čire čar;
čebela delavka
,
možicelj vstajač. .
24.
Veza j (-)
rabimo, kadar vežemo samostalnike r a z l i č -
n e g a pomena, n. pr.
Wolf-Pleteršnikov slovar
(
t. j. slovar, ki
ga je spisal Pleteršnik, škof Wolf pa založil),
železnica Ljub
-
lj
ana-Kamnik.
Enako v prispodobah, n. pr.
Nevesta-duša mora biti pri­
pravljena, da vredno sprejme ženina-Boga
(
Cankar; pomeni:
nevesta = duša, ženin = Bog);
spi
(
v grobu)
car-ponos
(
Žu­
pančič, Manom Jos. Murna).
25.
2.
Pridevniki,
n. pr.
golorok
,
plodonosen, sladkosneden
,
bojaželjen
,
častilakomen; novomašni, zlatopoljski
(
od Zlato
polje), enako:
prednjeindijski
(
Prednja Indija),
maloazijski
(
Mala Azija);
j užnoslovanski
(
južni Slovan),
narodnopolitični
(
narodna politika),
narodnogospodarski
(
narodno gospodarstvo);
poljudnoznanstven
(
poljudno znanstvo).
Dalje:
svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, Škrlatnordeč, pre-
divastorumen.
Op om b a . Pridevniki te vrste so prave sestavljenke, v
katerih je prvi del
določilna,
drugi del
osnovna
beseda,
n. pr.
svetlosiv
:
svetlo
je določilna,
siv
je osnovna beseda.
26.
Besedne zveze, ki
niso
prave sestavljenke, se pišejo narazen,
n. pr.
čudno spačen obraz (Čudno
je načinovni prislov, ne do­
ločilna beseda);
kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica
,
nedolžno
vprašujoči pogled; kupljivo tekoče telo; šale prisiljeno duhovitih
gostov
(
Detela).
Ako vežemo pridevnike različnega pomena, rabimo' na­
mesto veznika
in
včasih
vezaj,
n. pr.
Rozika je pogledala
brata vdano-tožno
(
= vdano in tožno);
ponosno-prezirljivo je
gledal okrog sebe; grenko-zasmehljivo se je smejala
;
stalno pa:
XVI