vnovič, vobče, zares, zmerom, zapored, zbogom, zapovrstjo
,
po­
zimi,
poletit podnevi, ponoči; obklej?, osorej, otorej; povsem.
32.
Če se pomen predloga čuti ali če imajo posamezni izrazi
še svoj pomen, se piše predlog posebej, n. pr.
po večini, iz
večine, po navadi, iz navade, po strani pogledati, v stran stopiti,
v kraj dejati, pri kraju biti s čim
,
od kraja začeti, na novo,
na pol
(
n. pr.
na pol oblečen), na glas, na ves glas zajoče,
na mah
(
= takoj);
na moč (to mi na moč ugaja), na splošno,
na videz
,
na zunaj, na pamet, na dolgo kaj pripovedovati,
na čisto spisati
,
na tihem; na suho priti; iz glave kaj znati;
pred kratkim, pred nedavnim, pred sinočnjim, pred včerašnjim,
pri priči, pri tej priči, v kratkem
(
namreč
času), ob kratkem
kaj povedati, po nepotrebnem, po večjem, po nemarnem kaj
izrekati, po vrsti, po sili, od daleč, od blizu, od kod si?, od
tam sem prišel, od začetka, v začetku; za malo se zdeti, za nič,
za kaj
(
n. pr.
Ali je ta stvar za kaj ali ni za nič?), v nič
devati; zaradi tega, zbog tega, razen tega, kljub temu.
33.
7.
Vezniki,
n. pr.
anti, bodisi, dasi, dasiravno, dasitudi,
daslprav, čeprav, čeravno, najsi, medtem, niti, nato, potem, za
-
kaj, zatorej, zategadelj, akoravno,
34.
Narazen
pišemo:
ne le
ampak tudi, ne samo
ampak
(
temveč, temuč) tudi, pri vsem tem, čim več
tem bolje, čim
bolj
tem manj
,
čim bliže
tem huje; manj ko, bolj ko,
delj ko, brž ko, medtem ko, hitro ko, v tem ko.
35.
Vezaj
rabimo v primerih
:
ka-li, le-ta, le-ta, le-to; le-tega,
le-temu; le-oni, le-ona, le-ono, le-onega; le-sem, le-tam;
brez
vezaja se piše:
tale, takle, takala, takole, tamle, todle, tulep
šele, sedajle, vendarle.
O rabi naglasnih znamenj
36.
V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj in sicer
ostrivec ´ in strešica ^ v dol gi h ter krativec v ´ k r a t k i h
zlogih.
1.
O s t r i v e c rabimo za d o l g e naglašene zloge, n.
roke, noge: na roke, na noge; pomlad : na pomlad; prodajaz
naprodaj.
XVEI