ozir
ozir, -a m.; ozirati se na kaj
(
ne: v ozir jemati); z ozi­
rom na kaj — sl. glede
česa, glede na kaj
oziroma prisl.; bolje a l i in
podobno, n. pr. ljudstvo
je
najboljši sodnik njihove
vrednosti oziroma (bolje:
ali) nevrednosti; lazi okoli
s kožo oslovsko oziroma
diplomo (bolje: se pravi
z diplomo)
ozkogruden, -dna, -o = bo­
lje ozkosrčen, tesnosrčen
ozlica ž. — ože s.
ozlovoljiti, -ljim; ozlovoljen,
-
ena, -o
označiti, -im (karakterizirati);
označba, rod. množ. označb
oznaniti, -im; oznanjen, -a,
-
o; oznanjati, -am; ozna-
njevati, oznanjujem (ne:
oznanovati); oznanjevalen,
-
lna, -o; oznanjevalec, -lca
m.
(-
v al-
in
-
vau-)
ozon, -a m.; ozonina ž.; ozo-
nomer, -a m.
oženiti (pog.
oženit
),
oženim;
oženjen, -ena, -o
ožigosati, -am — sl. ošibati;
precej je Novomeščane oši-
bal (Trdina)
oživeti (pog.
oživet )
,
-
im;
oživel, -ela, -o; oživiti
(
pog.
oživit
), -
im koga;
oživljen, -ena, -o; oživ­
ljati, -am
oživotvoriti, -im; oživotvor-
jen, -a, -o; oživotvorjenje,
-
a s.; oživotvarjati, -am
ožrelje, -a s., 1. kar je ob
žrelu; 2. vizir, n. pr. vitez
je potegnil izpred obraza
ožrelje
ožuliti, -im; ožuljen, -ena, -o;
ožuljenec, -nca m.
paberek, -rka m.; paberko-
vati, -ujem
pacient, -enta m., bolnik; pa-
cientka ž.
pacificirati, -am, pomiriti, mi­
riti; pacifikacija ž., pomi­
ritev
pačiti, -im
P ad, -a m., reka; Padska ni­
žina
padati (pog.
padat)
, -
am; pa-
dav, -a, -o; padavica ž.
(
padava bolezen), božjast;
padavičen, -čna, -o; pada-
vec, -vca m.
padati v oči (po nem.), sl.
= udarjati v oči
padec, -dca m.
Padova ž.; padovanski, -a,
-
o; sv. Anton Padovanski
pagina ž., stran (v knjigi);
paginirati, strani zaznamo­
vati; paginacija ž.
paglavec, -vca m.; paglavka
pahavka ž., rastlina
pahati, -am; veter paha; pa-
halo, -a s.; pahalce, -a s.
(-
hal
-) ;
pahalica ž.
pahljati (pog.
pahljat)
, -
am;
pahljav, -ava, -o; pahljač,
-
a m.; pahljača ž.
pahniti (pog.
pahnit
in
pah-
nit),
pahnem; pahnjen, -ena,
-
o; pahnjenec, -nca m. (pri­
smojen človek)
164