Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, temveč tudi
strasti in hudobije.
Žetev je velika, ali delavcev je malo.
O p om b a . Če si sledita dva veznika (ali členek in veznik),
se piše vejica pred drugim veznikom, če se z njim začenja
nov stavek. N. pr.
V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila
da, če se sama ne briga po nepotrebnem za druge, jo bodo pustili
tudi drugi pri miru.
(
Detela.) —
Skusili ste, da, kdor se iz prvega
prenagli, se kmalu upeha.
(
Vodnik).
e)
Loči v
priredjih
in
podredjih
posamezne stavke
med seboj, n. pr.
Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepoto je od­
pirala, ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal
skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mla
-
dijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi.
(
Župančič.)
Pred
in, pa, ter
stoji vejica le, ako jo zahteva spred stoječi
stavek, n. pr.
Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki
izvira blizu Rateč, in Save Bohinjke, ki prihaja iz Savice
. —
Velik razloček je med zakoni, ki vladajo naše svobodne sile,
ter
zakoni, ki vladajo naše telesne sile.
f )
Loči
vrinjene, vmesne
ali
skrajšane stavke
v celotnem stavku, n. pr
.
Jurko pa, n e b o d i l e n , je pobral
kost golenico in jimje mlatil rebra, daje kar treskalo.
(
Milčinski.) —
Ciganka je zbolela sredi noči; cigan, k a j j e h o t e l , je šel
okrog sosedov prosit pomoči
. (
Isti.) —
Res prete, da bi tako
ne, državljanom še večji davki.
(
Levstik.) —
Vsak človek ima
trenotja, ko ga, h o t i a l i ne ho t i , obidejo misli, prijetne
,
neprijetne, to ni v njegovi moči.
(
Stritar.) —
Danes človek,
jutri črna zemlja.
Se Bog, da je toliko!
O p om b a . Vejica se ne piše pri s e s t a v l j e n i h pri- 42.
slovih, n. pr.
Prestrašil se je sam B o g ved i zakaj.
Bežale
so Bog vedi kam in Bog vedi pred kom.
(
Cankar.) —
Pojasnil
si hodijo iskat sam ne vem kam vsepovsod, edino k nam ne.
(
Župančič.) —
Naložil sem nekaj polen v peč, kjer se je kuhalo
kaj vem kaj.
Jaz nisem kdo ve koliko prispeval.
(
Isti.)
Pika
(.)
se piše:
43.
a)
Na koncu vsakega stavka, ki ni vprašalni ali klicalni
stavek.
XXI