ruša
salon
ruša ž. = rušina ž.; rušine
rezati
rušati, -am (ruše rezati), ste-
chen
rušilec, -lca m.
(-
šil-)
rutina ž., spretnost, umetel­
nost, navada; rutiniran, -a,
-
o, vajen
s (pred samoglasniki in zve­
nečimi soglasniki: z) pred­
log; z rod. se veže, kadar
bi na vprašanje k j e stal
predlog n a, n. pr. s konja
pasti (biti na konju); seno
z voza zmetati (seno je na
vozu); s Koroškega priti
(
biti na Koroškem); često
se rabi predlog o d ali
rod., kjer mora stati s, z,
ki pomeni sredstvo, n. pr.
griči, obdani od vode
(
prav: z vodo); ves prostor
je bil zastavljen samega
dijaštva (prav: s samim
dijaštvom); cerkev je bila
nabita pobožnega ljudstva
(
prav: z ljudstvom ali:
polna pobožnega ljudstva)
sablja ž.; prid. sabeljn, -a,
-
o in sabeljski, -a, -o; sab-
ljati (pog.
sabljat
), -
am;
sabljanje s.
sabotirati, -am, razbijati, mo­
titi (delo)
sadje in sadje s.; sadjevec,
-
vca m., sadno vino
sadonosen, -sna, -o (ne: sadu-
nosen); sadoroden, -dna,-o
sadra ž., mavec; prid. sa-
drov, -a, -o ali sadren, -a,
-
o; sadrovec in sadrenecm.
ruvati in rvati (pog.
ruvat
in
rvat),
-
rujem; ruvač, -a m.;
ruvanje, -a in rvanje, -a s.
rzati (pog.
rzat),
rzam, ržem;
konji rzajo
(
ərž),
rži ž.; ržen, -a, -o;
rženi cvet
safian, -a m., vrsta usnja;
safianast, -a, -o
safir, -ja m.; safiren, -rna,
-
o; safirast, -a, -o; safirno-
višnjev, -a, -o in -višnjev
sago m.; 2. -ga; 3., 5. -gu;
4.
-
go;
6
. -
gom, moka iz
palmovega stržena; sagov,
-
a, -o; sagova palma; sa-
govo drevo
Sahara ž.; saharski, -a, -o
sahniti (pog.
sahnit
in
sahnit),
sahnem; usahnjen, -a, -o
sai ja, doch; saj te ne bo
konec, če se malo zmočiš;
saj sem se dosti trudil;
toda: vsaj wenigstens; vsaj
to mi poveji, če že drugega
nečeš
saja ž.; saje nav. množ.; sa-
jav lešnik; sajavec, -vca m.;
sajavka ž.; sajavina ž.
saldo m., prebitek, ostanek;
saldirati,-am sklepati, skle­
niti račun; poravnati, pla­
čati
salo s.; salast, -a, -o; salo-
vec, -vca m. das Feder-
weiß
salon m. velika, sprejemna
soba, dvorana; salonjak m.
salonski človek; salonska
suknja
21?