straža
stroka
straža, -e ž.; stražnik, -a m.;
stražen, -žna, -o; stražni
narednik; stražnica ž.
strd, -i ž.; prid. strden, -a, -o;
strdenica ž., kolač, peče­
nje iz medu; strdenje s.;
strdica ž. — medica
strditi, -im; strjen, -a, -o;
strjena kri
streči (pog.
streč),
strežem;
strezi, -ite; stregel, -gla, -o
streha ž.; strešen, -šna, -o;
strešica ž.; strešina ž.;
strešje s.; ostrešje; streš-
nik, -a m.
strel
(
stre
jz in
strel),
-
a m.;
strelivo, strelišče;
(
strel-):
strelen, -lna, -o; strelni
prah; strelnik m., top;
strelnica ž. (strelna lin a );—
strelski, -a, -o; strelski ja-
rek, strelska družina; stre-
lica, -e ž.
Streliti (pog.
strelit
in
strelit),
-
im; (u)streljen, -ena, -o;
streljati
(
pog.
streljat),
-
am;
streljanje in streljanje s.;
streljaj, -a m.
stremen, -ena m.; stremeni-
ca ž., jermen pri stremenu
stremiti (pog.
stremit),
-
im
(
tudi:
stremiti
,
-
im); stre-
mel
(-
eu),
-
ela, -o, -i = sl.
prizadevati si; stremljenje
s. — prizadevanje; strem-
ljiv, -iva, -o, prizadeven,
-
vna, -o
stremuh, -a m., der Streber
strepetati (pog.
strepetat),
-
tam
in strepečem
streti (pog.
stret
),
strem in
starem; strt, strta, -o
strezniti, -nem in iztrezniti;
streznjen, -a, -o; streznje-
nje s.
strežba ž. — strega ž. (več­
kratna); postrežba ž. (en­
kratna);
strežaj, -a m.;
strežajka ž.; strežnik m.,
strežmca ž.;
6
trežec, -žca
m.
stric, -a m.; prid. stričev, -a,
-
o; stričnik, -a m.; strič-
nica ž.; strina ž. (teta)
striči (pog.
strič),
strižem;
vel. strizi
strm, -a, -o in -o ; strmec,
-
mca m.; strmina ž.; str-
moglaviti,
-
i m;
strmeti
(
pog.
strmet)
,
-
im; je str-
mel
(-
eu),
-
ela, -o; strme-
nje s.
strn, -i ž.; čez drn in strn;
strnen, -a, -o; strneno ži­
to; strnišče s.; strniščen,
-
ščna, -o; strniščina ž.
strnad, -a m.; prid. strnadji,
-
a, -e
strniti, -nem; strnjen, -a, -o;
strinjati, -am (se)
strog, -a, -o; prim. strožji,
-
a, -e; prisl, strogo, prim.
strožje
strohneti (pog.
strohnet
in
strohnet),
-
im; strohnenje
s.; strohljiv, -iva, -o
stroj, stroja m.; strojen, -jna,
-
o; strojnik, -a m.
strojevodja, -e m.
strojiti (pog.
strojit
in
strojit),
strojlim; je strojil, -ila, -o;
(
ui strojen, -a, -o
stroK, -oka m.; stročji, -a, -e;
strokast, -a, -o; stročiti se;
stročnica ž.
stroka ž.; strokoven, -vna,
-
o; strokovnjak, -a m.
237