čuditi se
da
čuditi se (pog.
čudit
se), ču­
dim se komu, čemu ali nad
čim; začuden, -dena, -o;
čudenje, -a s.
čudo, čuda (redko čudesa) s.;
za čudo liho; čez čudo le-
po ; prislovno: čudo (in
čuda) ljudi je bilo ; čudo
lepa noč; čuda velik člo­
vek; čudež, -a m.; čudežen,
-
žna, -o
čudodelec, -lca
(-
del-)m .,
ču-
dodelen, -lna, -o; čudodel-
nost, -i ž.; čudodelnik, -a
m.; čudodelstvo, -a s.
čustvo, -a s.; čustven, -a, -o
( -
stvən
,
-
a)
;
čustvovat i ,
-
ujem; čustvovanje, -a s.
čut, -a m.; čutilo s. organ za
čut
čutara ž.; čutarica ž.
ćuti, čujem; čuječ, -eča, -e;
čuječnost, -i ž.; čuti nad
kom, čim; čuti na kaj. =
paziti; čul
(
ča u = ču),
ču-
la, -o, -i
čutiti, -im (pog.
čutit);
obču­
ten, -a, -o; čutenje, -a s.
čutljiv
(-
iu),
-
iva, -o; čutlji-
vost, -i ž.
čuvati, -am (pog.
čuv
f) nad
kom, čim; čuvati se koga,
česa (ne: pred kom); ču-
vaj, -a m.; čuvar, -ja m.;
čuvarka = čuvajka = ču-
varica ž.; čuvalnica ž.
(-
v al-)
čvekati, -am (pog.
čvcka t)
čvrleti, -im (pog.
čvrl?t);
čvr-
lenje, -a s.; ptice so veselo
čvrlele
čvrst, čvrsta, -o in -o, množ.
čvrsti in čvrsti; dol. čvr­
sti, -ega; prim. čvrstejši,
-
a, -e
čvrsti ti, -im (pog.
čvrstit
in
čvrstit
) :
pričvrsten, -a, -o;
čvrstenje, -a s.
da; veznik da se sme rabiti
v dvomnem (deliberativ-
nem) vprašanju, kjer vpra-
šalec preudarja, kaj da naj
stori v danem primeru, n.
pr. gostje so ugibali, kaj
da pomeni to razburjenje;
čudil se je (t. j. je premiš­
ljal), zakaj da tako pogo­
sto prihaja soseda v hišo;
mati je bila v velikih
skrbeh, kaj da bi počela:
ali naj spravi očeta v po­
steljo ali naj pošlje po
zdravnika.
Napačno je:
Tone je stopil na prag in
pogledal, kako pozno da
je že (prav: kako pozno je
že); žalosten je spoznal,
pri čem da je (prav: pri
čem je); Tetrev mi je no­
coj pravil, kako da sta ga
grdila (Detela; prav: kako
sta ga grdila; ali pa samo:
da sta ga grdala); ko sem
videl, kdo da je tam (Can­
kar; prav: kdo je tam)
37