2.
ali se sk la n ja k o t s a m o s t a l n i k ali k o t p r i d e v n i k :
a)
B itnje, iz Bitnja, v Bitnju; Trnje
,
iz
Trnja, v Trnju; Preserje,
iz
Preserja, v Preserju; Šmartin, iz Šmartina, v Šmartinu,
ne:
Šmartno,
iz
Šmartnega, v Šmartnem;
b)
Kreko, iz Krškega, v Krškem; Laško,
iz Laškega, v LaŠkem; Trebelno, s Trebelnega, na Trebelnem; Trnovo,
iz Trnovega
,
v Trnovem ; Naklo, iz Naklega
,
v Naklem;
3.
ali je moškega, ženskega ali sred n jeg a s p o l a , zlasti p ri
množinskih im enih:
Selca
[-
uc-J,
Selc, v Selcih
(
ne:
S elce, v S elcah
);
Sela, iz Sel, v Selih
(
ne:
v Selah
);
Novaki, iz Novakov, v Novake
,
v
Novakih; Cajnarji
(
ne:
Cajnarje
),
od -jev, k -jem, pri
-
jih
ipd.;
4.
da im ajo vzhodnoslovenska in b elo k ra n jsk a množinska imena
n a -ci rodilnik n a
-
ec,
ne na
-
cev: Beltinci, iz Beltinec, v Beltincih;
Bratonci, iz Bratonec, v Bratoncih; lv anjkovci, iz Iv anjkovec, v lv anj-
kovcih; Bojanci, iz Bojanec, v Bojancih; Vučakovci, iz Vueakovec
itd.;
5.
s k aterim p r e d l o g o m se vežejo n a v p ra ša n ja k j e ? k a m ?
in o d k o d ? n. pr.
v Ptuju, v Ptuj, iz Ptuja; v Soboti, v Soboto, iz
Sobote; v Celju, v Celje, iz Celja; v Buieeovcih, v Bučeiovce, iz Bučečovec;
na Vrhniki, na Vrhniko, z Vrhnike; na Jesenicah, na Jesenice, z Jesenic;
na Bledu, na Bled, z Bleda; pri Sv. L enartu
,
k Sv. L enartu, od Sv. L enarta;
pri Sv. Barbari, k Sv. Barbari, od Sv. Barbare
(
v Halozah), toda p red
Sent
zm eraj
v
in iz:
v St. Vidu, v Št. Vid, iz Št. Vida; pri, k
in
od
se
u p o rab ljajo ted aj, k ad a r imamo v m islih osebe, ne k ra ja ; zato govori
ljudstvo tudi:
pri Hruškarjih, k Hruškarjem, od Hruškarjev; pri Caj-
narjih, k Cajnarjem , od Cdjnarjev
(
Sv. Vid n. Cerknico). Kdaj se upo­
ra b lja ta
v
in iz, k d a j
na
in z, je tre b a vedeti za vsak k ra j posebej.
P ri imenih držav in p o k ra jin uporab ljam o
v
in iz, če so ž. sp.:
v Slo­
veniji, v Srbijo, iz Češke, iz Poljske
itd.; p red imeni sr. sp. na
-
sko
pa no in s
(
z): na Slovenskem, na Koroško, s Češkega, z Ruskega
itd.
6
.
O sebna im en a rabimo večinoma samo v ednini, za moški in 27
ženski spol, le redko (zaničljivo) tud i v srednjem spolu. P reg ib ­
ljemo jih po zgledu občnih imen; v im enovalniku srečujem o obrazila,
ki so za občna im ena nenavadna, zato pomni:
1
.
m o š k a im ena in p riim k e n a -a preg ibljem o navadno po
moški sk lan jatv i, dovoljena p a so tudi o b razila ženskih samostal­
nikov n a
-
a;
svojilni p ridevn ik pa delamo samo z moškim obrazilom
-
ov
ali
-
ev: Miha, Miha
(
ali
Mihe), Mihu
(
ali
Mihi), Mihov
-
a -o; Lu ka
-
a (-e), Lukov; Jaka
-
a (-e), Jakov; J oža -a (-e), J ožev; Detela -a (-e),
Detelov; Trdina
-
o
(-
e), Trdinov; Andrejka
-
a (-e), Andrejkov; Bratina -a
(-
e), Bratinov; Legiša
-
a (-e), Legišev; Golja -a (-e), Goljev; Mišja -a (-e),
Misjev; Godina
-
a
(-
e), -ov;
19