O tujih lastnih imenih
28
T u ja lastn a im ena pišemo v slovenščini n a d v a n a č i n a : v tu ji
ali domači obliki. V vsakem p rim e ru p a jih pregibljem o po sloven­
skih p rav ilih z domačim i obrazili. V splošni rab i jih bo lj p rilag ajam o
domači pisavi (fonetična pisava), v strokovni (znanstveni) rab i pa
ostajam o bliže p rvo tn i podobi.
29
i. V domači obliki pišemo:
a) imena d r ž a v , p o k r a j i n in n a r o d o v :
Rusija, češko, Polj­
sko
,
Bolgarija, Ogrsko
ali
Madžarsko, Avstrija, Bavarsko, Nemčija
ali
Nemško, Tirolsko
,
Švica,
Belgija, Nizozemsko
ali
Holandsko,
Angl i j a,
Angleško
,
Irsko,
Norveško
,
Skandinavija, Italija, Španija
ali sta ra
Hispa-
nija, Galija, Francija
ali
Francosko, Alzacija, Burgundija, Kitajsko
ali
Kina,
Indija, Egipt, Brazilija, Čile, Mehika, Ognjena zemlja, Estonci,
Baski
,
Buri,
Hotentoti, Culu, Bušmani
itd.;
b) o b č n e p o j m e v lastn ih imenih in s tem bo lj ali m anj
tudi pridevnike, k ak o r: m o r j e
(
Sredozemsko, Severno Ledeno
,
flti-
meno, Belo,
Rdeče, Črno, Mrtvo, Kaspijsko, Jonsko, Egejsko, Beringovo
itd.), j e z e r o (
Bodensko
,
Blatno, Ladoško, Zenovsko, Lemansko, Curiško,
Gardsko
,
Romsko, Tanganiiško, Huronsko, čadsko, Viktorijino, Geneza-
reško, Mičigensko
ali
Michigansko, Vierwaldstattsko
ipd.), z a l i v (
Biskaj­
ski, Genovski, Mehiški, Kadiški, Bengalski, Hudsonov, Tarantski, Siamski,
Perzijski, Botnijski
itd.), o t o k i (Alandski,
Frizijski, Pontinski, Liparski,
Kanarski, Sundski, Normanski, Novosibirski, Japonski, Falklandovi
itd.),
p r e l i v i , p r e k o p i in o ž i n e
(
Otrantski, Rokavski, Korziški, Mesinski,
Mozambiski, Sueški, Panamski, Severni kanal, Kanal sv. Jurija, Burgund­
ski, Renski
itd.), g o r o v j a
(
Tevtoburški les, Turinški les, Črni les,
češko rudogorje, Švicarska visoka planota, Švabsko-bavarska visoka pla­
nota, Podolska plošča, Jablonov hrbet, Sianovojski hrbet, Verhojamko
gorovje, Mehiško višavje
itd.), n i ž a v j a
(
Panonsko, Sibirsko, Sarmatsko),
p u š č a v e
(
Libijska, Arabska, Nubijska, Velika Viktorijina)
itd.;
c) n e k a te ra lastn a imena za r e k e , g o r o v j a in k r a j e :
Donava,
Visla, Laba, Odra, Aniža, Adiža, Tisa, Ren, Temza, Rodan (Rhone), Pad,
Tibera-
in večino izvenevropskih:
Nil, Kongo, Jordan, Evfrat, Tigris,
Ganges, Ormoko, Amazonka, Misisipi, Misuri
itd.;
Alpe, Abruci, Pireneji,
Beskidi, Karpati, Vogezi, Kordiljere, Kavkaz, Himalaja
itd.;
Dunaj, Solno-
grad, Dunajsko Novo mesto, Budimpešta, Pariz, Lurd, Lizbona, K ardova,
Rim, Padova, Benetke, Neapelj, Turin, Florenca, London, Draždani
-
nov
(
Dresden), Gdansk, Lipsko -epa (Leipzig), Bujana, A tene A ten, Carigrad
(
Konstantinopel
,
l°tanbul, Bizanc), Smirna, Damask
ipd.
22