m ent -enta
m,
sediment -enta
m;
absolutizem -izma
m,
vokalizem -zrna
m itd.; tr e tje sp rem in jajo pripono po naših jezikovn ih zakonih:
legija
-
e
z
(
legio),
akcija -e
z
(
actio),
p orcija -e
ž (portio),
v erzija
-
e
z
(
versio),
deklaracija -e
z
(
declaratio),
obligacija -e
z
(
obligatio) itd.;
la tin sk a p ripona
Mas
-
italis
z
se je sprem enila po francosko-nem ških
vzorcih v
-
iteta -e
z
(
frc. -ite, nem. -ita t):
avloriteta -e
z
(
auctoritas
-
ita tis),
integriteta -e
z
(
integritas),
digniteta -e
z
(
dignitas),
kapaciteta
-
e
z
(
capacitas); po p rid evn ik ih so n ek a te re udomačene s pripono
-
ost -osti
z:
nervoznost
-
i
z
(
nervositas),
sterilnost -i
z
(
sterilitas),
aktivnost -i
z
(
activitas) ipd.
G rški sam ostalniki na
-
is
z
so zam enjali to pripono z
-
a: kriza
-
e
z
(
krisis),
baza
-
e ž (ba sis),
analiza -e
z
(
analysis),
doza
-
e
z
(
dosis),
diagnoza
-
e
z
(
diagno sis),
hipnoza
ipd.; novejše besede s pripono
-
is
so moškega sp. in jih sklanjam o k ak o r tu jk e n a
-
us
ali
-
os: apicitis
-
a
m,
bronhitis -a
m,
sifilis -isa
m ipd.
N ekateri sam ostalniki im ajo v osnovni obliki tu jo pripono,
v odvisnih sklonih p a jo lahko zam en ju jejo z domačim i obrazili:
m inimum minima
ali
minimuma
,
minimu
ali
m inimumu
,
individuum
individua
ali
individuuma
,
obolos
ali
obolus
,
obola
ali
obolosa
ali
obolusa
,
cingulum -ula
m; v množini im ajo n ek a te ri samostalniki
n a -um še latinsko obliko na
-
a: aktiva
,
m aksima, slavika
,
p asiva
ipd.,
so sredn jeg a spola in se rab ijo ponajv eč v strokovnem jeziku ;
sam ostalniki z obrazilom
-
ia
so v ta k ih p rim erih prevzeli domače
žensko obrazilo -
ije : generalije -ij
,
materialije -ij, mobilije -ij
ipd.
P rid evn ik i so latinsko pripono
-
icus -ica
[-
ikus -ika] zam enjali
z domačo pripono
-
tfen -iena -ično: logieen -bna -o
,
akademičen -ena
-
o,
laieen
-
ana
-
o,
tehničen -ina
-
o ipd.; vzporedno so se p ri n ek a te rih
besedah razvili p ridevn ik i s pripono
-
ski (-ški): filozofski
-
a -o,
akademski
-
a -o,
laiški -a
-
o,
tehniški -a
-
o itd.
Glagoli so posplošili rom ansko-germ ansko pripono
-
irati Aram:
ignorirati
-
am
,
defilirati
-
am
,
konfiscirati -am
,
rekognoscirati
-
am
itd.
Ti glagoli so v isti obliki po vidu dovršni in nedovršni.
O rabi nekaterih pripon
1
.
-
alec, -ilec, -alka, -ilka. Samostalniki, ki zaznam ujejo delu-
44
joče osebe, se pišejo s pripono
-
alec -alea
,
-
ilec -ilca
za moški spol,
-
alka
-
alke
,
-
ilka
-
ilke
za ženski spol, izgov arjata pa se -
lc-
in -lk-
kot
-
uc
-,
-
uk-
v ljud sk ih , kot -le-, -lk- p a v kn jižn ih besedah:
bralec
-
alca
,
bralka -e
,
poslušalec -alca
,
poslusalka -e, morilec -lca
,
morilka -e
Slovenski pravopis
33
S