k onjski
-
a -o,
človeški
-
o -o,
vojaški -a
-
o,
slovenski -a
-
o, r uski -a -o,
ogrski
-
a -o,
švicarski
-
a
-
o,
italijanski -a
-
o,
nemški -a
-
o,
evropski
-
a -o,
dzijski
-
a -o,
angleški
-
a -o,
norveški
-
a -o itd.
Pač p a nadom eščajo p rid evn ik i n a -ski -ska -sko svojilni p ri­
devn ik p ri k raje v n ih lastnih im enih:
ljubljanski -a
-
o,
m ariborski
-
a -o,
celjski
-
a -o,
novomeški -a
-
o,
kranjski
-
a -o,
goriški
-
a -o,
tržaški
ra
-
o,
postojnski
-
a -o,
loški
-
a -o (od Lož in Loka),
potoški
-
a -o,
zagorski -a
-
o,
t r b o veljski -a
-
o,
jeseniški -a
-
o;
savski -a
-
o,
dravski
-
a -o,
murski
-
a -o,
savinjski
-
a -o,
k okriški
-
a -o;
triglavski
-
a
-
o,
krim ski -a
-
o,
k um ski -a
-
o,
pohorski -a
-
o,
slovenskogoriški
-
a -o,
kraški
-
a -o,
snežniški
-
a -o itd. Zato moramo paziti, da tega obrazila
ne posplošimo tudi na ta k a imena, ki nosijo ime po določeni osebi,
in moramo rab iti obrazilo -or:
Hudsonov zaliv
,
Baffinova zemlja
,
Beringovo morje
,
Falklandovi otoki
itd. Pač pa slovenimo z njim i p le­
m iške naslove: pl.
Trsteniški
(
Trstenik), pl.
Sorodolski
,
vojvoda norfol-
ški
(
ne: od Norfolka), lan
glamiški
,
lan
catcdorski
ipd.
O razzlogovanju
50
1.
Nezložene besede delimo n a zloge tako, d a jem ljem o k n a­
sledn jem u zlogu:
a) s o g l a s n i k m e d s a m o g l a s n i k o m a :
de-la-ti
,
ma-te-rin,
ve se -li-ti
,
je-zi-ka-je, o-dr-ček
,
ve-tr-ni-ca, so-dar
,
so-di-ti
,
ku-pec
,
ta-tie,
le-pa,
ve-li-kost, o-ie-tov, de-lam
,
že-nem
,
ve-li-kih
itd.;
b) s o g l a s n i š k o s k u p i n o , k i more začenjati besedo:
ti-ska-ti
,
m isli-ti, r a s k a v
,
de-kla
,
ju-tro, do-bro
,
pi-ška-vost, me-zga-ti
,
i-skri-ti,
p a-zdu-ha
,
je-kle-na
,
vo-zla-ti
,
po-le-tje, vzdi-gne, pra-zne
itd.;
c) tisti d e l s o g l a s n i š k e s k u p i n e , ki more začenjati b e­
sedo: or-ca,
pol-nost, slovstvo
,
slo-ven ski
,
slo-van-stvo
,
son-ce
,
m o jste r
,
m o js tr s k i
,
lju d stv o
,
skuš-njav-ci, bol-ha
,
siv-kast, rdet-kast
,
suh-ljat
itd.
Če se m eje med osnovo in obrazilom , ki se začen ja s soglas­
nikom , zavedamo, navadno delimo po sestavnih delih: s
kost-jo
(
dasi
tja), mor-je
(
dasi rja r),
mast-na
(
dasi
tna-lo), ust-je
(
dasi tja), fes-na
(
dasi sneg), trd-no (dasi dno),
2
tma-rm, lep-ai,
po-let-je, vzdig-ne
itd.;
č) zn aka Ij in nj sta enotna, zato ju nikoli ne delimo, tudi
te d aj ne, k ad a r sodi j k obrazilu:
po-lje
,
ko-ljem,
vo-lja, zna-nje
,
ža-njem
,
pe-te-li-nji
,
s
so-ljo, z ži-va-ljo, z dla-njo, s stra-njo.
51
2
.
V zloženih besedah delimo p redpone od osnove, če se sestave
zavedamo:
ob-zid-je
,
raz-ši-ri-ti, pred-la-ga-ti
,
o-do-bri-ti
,
po-zna-ti
,
od-
gna ti, brez-vest-nost, ne-dolž-nost
,
po-gor-je
,
raz-pre-del-ni-ca
,
oo-raz-
86