muta
mu ta
-
e a, mutec -tca
m,
mutast
-
a -o, mutin -a -o, mutčev -a
-
o, mutav -a -o, mutavost -i
ž,
mutavec -vca m, mutavka -e
i
m u tila cija
-
e
ž poškodba
,
rana,
pohaba
;
mutilirati -am
poha­
biti, poškodovati, raniti
m u tira ti
-
am
menjati glas, pre­
glasiti
,
preglašati se
,
mutiranje
-
a
s,
mutacija -e
ž mena glasu
muza
-
e
ž modrica
muzati
-
am (se), muzanje -a
s,
muzast -a -o, muzav -a -o,
muzelj -zija m, muzniti -nem
koga
dati komu klofuto
muzej
-
a
m,
muzejski -a -o, mu-
zealen -lna -o
[-
ln-]
muzga
-
e
ž,
muzgast -a -o, muz-
gati -am, muzganje -a
s,
muz-
galica -e
ž
n
[
en] m neskl.:
mali n, z veli­
kim N krajšamo sever (Nord)
n a
predl. I. s toi . kaže smer
,
in
sicer: 1. kot predmet glagolskega
dejanja (na koga ali kaj?):
me­
riti na zajca, misliti na mater,
paziti na otroka, pozabiti na
dom, upati na plačilo, spom­
niti se na obljubo, jeziti se na
lenuha, zanašati se na besedo,
nagovarjati koga na beg, p ri­
segati na čast, rotiti se na čast
(
+
pri časti
),
vaditi koga na
delo, obljubiti kaj na poštenje,
igrati na klavir; lakomen na
denar, nor na knjige, ponosen
na uspeh, jezen na krivico;
skupaj pišemo zaimkovne zveze
name, na te, na se, nanj, nanjo,
nanje, nanju; 2
.
kot prislovno
določilo: a).kraja (kam?):
iti na
goto, priti na vrh, stopiti na
grob, položiti na mizo, gnati
živino na vodo
(
napajal),
za­
viti na desno;
samo smer:
iti
muzika -e
e
,
muzike -ik
e mn.
orglice
;
muzičen -čna -o, nui-
zikalen -lna -o
[ -
ln-],
muzika l-
nost -i
[ -
ln-] ž,
muzikaličen
-
čna -o, muzikaličnost -i
i,
muzikalije -ij
mn. ž,
muzik -a
m,
muzikant -a m, muzikont-
ski -a -o; muzicirati -am, mu­
ziciranje -a
s
muža -e
ž močvirje,
mužast -a -o,
muža t -ata -o, mužava -e i ,
mužaven -avna -o, mužina -e
ž,
mužnat -a -o
muželj -žlja
m, mn.
mužlji
re­
zanci,
mužljar -ja
m
muževen -vna -o, muževnost -i
ž,
mužeti -im, muženje -a
s,
mužiti -im se, muženje -a
s
muzik -a
m ruski kmet,
mužikov
-
a -o
na Ljubljano, na Trst, peljati
se na Maribor;
b) časa (kdaj?):
na stara leta je beračil, na
starega leta dan je prišel, na
zadnjo uro je rekel;
samo
smer (približnost):
prišel je na
večer, na pomlad, na zimo, na
j esen;
c) načina (kako?):
na
ves glas kričati, na smeh se
držati, pisano na stroj, mleto na
paro, na prste računati, moliti
na mašne bukvice, znati na
pamet, odpreti na stežaj, ob­
soditi na smrt, na ječo; bolan
na smrt, slep na eno oko, lep
na oko
ali
na videz, dajati na
upanje, gre mu na jok, vse
gre na dvoje
vsaksebi
;
kuhati
na mehko, lagati na debelo,
pripovedovati na dolgo in ši­
roko, ravna se na grdo, cika
na kislo, vleče na belo;
č) vzro­
ka (čemu?):
priti na pomoč,
vabiti na svatbo, piti na zdrav­
je, iti na ogledi, streljati komu
N