io-ži-ti
,
pa-no-ga
,
pra-vzor, o-dre-ti, od-re~ši-ti, ob-re-za-ti
,
o-brež-je; pod
-
ro-bi-ti
in
pod-re-za-ti
je tre b a ločiti od
po-dro-bi-ti
in
po-dre-za-ti
itd.
K adar se žložitve ne zavedamo, delimo po p rav ilih za nezložene
besede:
o-braz
,
ra-zu-me-ti
,
o-blak
,
o-ble-či, o-ble-ka
,
ra-zum
itd.
O pisavi sestavljenih besed
Besede so sestav ljen e n a dva načina: ali se sp ajajo v eno Š
2
besedo navadno z enim poudarkom — s p o j e n k e — ali pa oh ran i
vsaka besedna v rsta svojo obliko in svoj naglas — s k l o p i . Spo­
je n k e se pišejo skupaj, sklopi p a narazen. M eja med spojenkam i
in sklopi je v ečk rat nedoločena in različna, zato tnd i om ahovanje
v pisavi. P ravopis po d aja neko objektivno merilo, ne iz k lju č u je pa
drugačne pisave, če se k d a j av to r hoče s tem pomensko ja sn e je
izraziti.
1
.
Samostalniki
S k u p a j pišemo:
vinograd, hudournik, polnoč, zahvalibogca
(
ko-
53
bilica),
nebodigatre ba
(
negoden človek),
nepridiprav
(
porednež),
k aži-
pot, kažimed
(
neka rastlina),
klativitez
,
črvojedina, volkodlak, samouk,
Gostosevci, tihotapec, krivogled
,
klečeplazec, kolovoz
,
vinotok
,
vodomet,
srakoper, kolovrat, nepridiprav
itd.
N a r a z e n pišemo:
velika noč
,
mož
beseda
,
mož veter, žal
beseda,
figa mož, m ojster skaza
,
čebela delavka, možicelj vstajač
,
narobe svet,
p ol mis p oi til, po poli
brat, po poli sestra
itd.
Sem sodijo tudi imena, k ako r: ža rki alfa,
k ot beta, motorji Diesel
,
žarnice Philipps, baterije Zmaj
ipd. (poleg
Dieslovi motorji
,
Philippsove
žarnice
itd.).
2
.
P rid evn ik i
S k u p a j pišemo:
golorok , sladkosneden
,
sladkovoden
,
bojaželjen,
54
Častilakomen, novoleten, petstoleten, velikonočen, zlatopoljski, škofjeloški
(
od Škofja Loka) in tako od sestavljenih lastnih imen, gl. §
21
!
D alje
pišemo sk u p a j:
južno slovanski
(
južni Slovani),
narodnopolitičen
(
na­
rodna politika), l
iterarnozgodovinski
(
literarn a zgodovina),
narodno
-
gospodarski
(
narodno gospodarstvo),
narodnoosvobodilen
(
narodna
osvoboditev),
poljudnoznanstveh
(
poljudno znanstvo); tako pišemo
tudi označitve za barve, ki so p rav e spojenke z določilno besedo
v prvem in z osnovo v drugem d elu :
svetlosiv, temnosiv
,
živordeč
,
krvavordeč, škrlatnordeč, temnorumen, rjavorumen
,
bledom oder
itd.
37