desetih, ob dvanajstih
itd. — ali p a uporab ljam o v rstiln e števnike
p red samostalnikom
u ra : ob 8. uri, ob 12. uri, ob 20. uri
itd. — nad alje:
ob 8.15, 9.30, 10.45 =
ob četrt na devet, ob pol desetih, ob tri četrt
na enajst
ipd.
7.
K adar je v zloženkah p rvi del številka, drugi p a s črkam i
pisarna beseda, stavimo m edn ju vezaj, n. pr.:
25-
letnica, 83-letni starček,
250-
letni jubilej, 14-mesečno zdravljenje, 24-dnevni dopust, 40-urni delav­
nik, 500-dinarski bankovec, 25-milimetrski trak, 16-litrska posoda
ipd.
5.
P rislovi
58
S k u p a j pišemo:
bržčas, brida, bržkone, čedalje
=
čezdalje
=
čimdalje, čimbolj
(
kar n ajbo lj),
čimprej
(
kar n a jp re j) =
Čimbri,
k ajpak, kajne, k ajpada
,
kajneda, malone, m alodane, m alokje, malokod,
malokdaj, morda, morebiti, nemara, p rejkone, pravkar
,
pravzaprav,
ravnokar, resda, seve, seveda
,
skorajda, tolikodane
(
= sko raj),
tjavdan,
tjavendan, v ečidel, v ešda
(
seveda) ipd.; n ad ro b n e jša navodila išči
v slova rju ;
zloženke prislovov z nikalnico
ne
,
k ako r:
nedaleč, nedavno, ne-
mdlo, nenadoma, nenehoma, neprenehoma, neprevidoma, neredko, ne-
redkokrat, nevede
,
nevedoma, nevidoma
,
nevšeč.
N a r a z e n p a pišemo:
okoli in o koli, bolj in bolj
,
gor in dol,
tja in sem, sem ter tja
,
v eč ali manj, prej ali slej, naprej in naprej,
m alo po m alo, kratko in malo, m alo in dosti ne
,
m alo v eč
,
m alo prej,
mdlo man j, zdaj pa zdaj, noč in dan, dan na dan, tako rekoč, tako zvan,
ravno tako, rdvno tam, prav tod, prav tam, prav k oj, že ie, že že
ipd.
6
.
P redložne zveze
59
S predlogi so zloženi samostalniki, pridevniki, glagoli in ne-
p reg ibne besede. P ri preg ibnih zloženkah je pisava večinoma že
trdn a, p ri nepregibn ih pa včasih om ahuje, k ak o r je čut za sestavine
bolj ali m anj živ; to se m en ja po pomenskih p rem ikih celo p ri isti
besedi; gl. slovar
odzad, skraja, zanaprej
itd.
S k u p a j pišemo:
čezinčez
(
popolnoma),
docela, dočista, dodobra,
dokaj, doklej, dokler
in
dokler, domala, dopoldan,
dopoldne
,
doslej,
dosihmal
,
dosegamal, dosorej, dotehmal, dotistihmal, dotlej, dovolj
hkrati
izcela
in
scela, izčista
in s
čista — sčistoma, izhuda
in
shuda,
izlahka
in
zlahka, tzlepa
in
zlepa, izmed
,
iznad, iznenada, iznova
in
znova, izpod, izpred, izprva
in
spfva, iztežka
in
stežka, izvečine (=
v e­
činoma),
izven, izza
40