ob-
o
m n e s k l
mali o, z velikim O,
o -jevski -a -o: ~ e osnove
o
medm. izraža žalost
,
začudenje
ipd.; če je poudarjen
,
stoji za
njim vejica
,
sicer ne: o, to je
lepo! o ti revež ti!
o
predi, z mest. kaže to, česar se
dejanje tiče
,
in se rabi:
1
.
pri
glagolih govorjenja in mišljenja:
govoril je o svobodi, p rav i mi
o b ra tu svojem, ded p ripov e­
du je o sta rih časih; rek el je
o njem , da je bolan; pesmi
pojo o ljub ezn i do domovine;
Rudi je pisal m ateri o svojem
uspehu; m ati misli o sinu le
dobro; k a j meniš (misliš, sodiš)
o tem? dvomi o njegovi po­
štenosti (+dvom iti v k aj)
itd.;
2
.
pri samostalnikih z osnovnim
pomenom gornjih glagolov:
go­
vor o izpolnitvi n ačrta, povest
o Domnu, pesem o Pegam u in
L am b erg arju (+pesem od Ma­
tjaža), pripovedka o K resniku
(
+od K resnika), pismo o pes­
ništvu, zgodba o Lepi Vidi
itd.;
gl. tudi
ob
oa za -e
ž zelenica v puščavi
ob (o)
predi, se veže
I. s
tož.
1
.
v
krajevnem pomenu (kam?):
kača
se je ovila ob palico, ob vejo
se p rije ti, meč si je obesil ob
bedro, ob mizo ud ariti, ob tla
treščiti, je zik e b ru siti ob koga;
2
.
v časovnem pomenu (kdaj?):
ob dan
(
za dne),
ob noč; 3.
v
predmetu (koga ali kaj?):
ob
d en ar p riti, ob čast p rip rav iti,
ob glavo d ejati, k ra v a je ob
m leko; II.
z mest. (se rad obrusi
v o) pomeni
1
.
kraj, v katerega
bližini se kaj godi (kje? ):
paša
stopa o(b) potoči, topoli stoje
ob Savi, ob potu sedeti, palica
sloni ob zidu;
2
.
čas dejanja
(
kdaj?):
o pravem času, ob ča­
su, o k resi se dan obesi, o bo­
žiču, ob eni (h), ob sedm ih =
ob sedmi uri, ob petkih , ob
žetvi; 3.
način
,
sredstvo ipd.
(
kako?):
ob ob rek o v an ju in
p re g a n ja n ju uspeti, ob tem ta ­
kem ; o(b) palici, o(b) berglah
hoditi; ob k ru h u in vodi živeti,
ob očetovih stroških štud irati,
ob k ratk em k a j povedati; sam
ob sebi je to storil, samo ob
sebi se ume je ; 4.
vzrok ali pri­
ložnost dejanja (zakaj? občem?):
ob takem neuspehu so se vsi
zganili
zaradi takega neuspeha
,
ob tak ih razm erah, okoliščinah
(
+pod takim i razm eram i, oko­
liščinami) ni mogoče d elati
za-
radi takih razmer
,
ob ti kn jig i
se je m arsik aj pisalo
knjiga je
bila le vzrok ali priložnost
,
ne
pa predmet pisanja (loči torej
od:
o ti kn jig i se je m arsikaj
pisalo
gl. predi, o
1
),
ob (pesmi
o) Lepi Vidi je nastalo več
kn jižn ih del;
zaradi pomenske­
ga razločka se v takih primerih
ob ne
obrusi v o
ob- (o-)
predpona v sestavi
I.
z
i m e n i pomeni
,
da se kaj godi
ali j e okoli predmeta:
okoli,
okrog, okrogel, oglavnik
(
usnje
ob glavi),
omizje, o(b)zidje, ozi-
m ina; II.
z g la g o li pomeni
1
.
da se dejanje godi okoli pred­
meta:
obvezati, ozreti se, opa­
sati, obstopiti, o b je ti;
2
.
da de­
janje zadeva predmet, četudi ne
od vseh strani:
obiti -ijem , ob­
darovati, obrekovati, o d g o v o ­
riti, opeči; 3.
začetno stanje:
obležati, obsedeti, obstati; 4.
iz­
gubo:
oblistovati se
(
zgubljati
listje);
5.
dela dovršnike iz ne­
dovršnih glagolov:
ogreti, obriti,
oslabeti, o lajšati, oteliti se
itd.