o žrelje
ožre lje -a
s
1.
kar je ob žrelu,
2.
vizir:
vitez je potegnil iz­
p red obraza ožre lje
ožreti -em, ožri -ite! ožrl -a -o,
ožr t -a -o, ožr tost -i i
ožu liti -im, ožu ljen -a -o, ožu-
ljen ec -nca m, o žu ljen ina -e ž,
ožu lje k -ljk a
m
p
[
ali
p e] m neskl.:
od ve­
likega P d alje; z malim p k r a j­
šamo p a ra
(
denar),
p. = p a ter:
p. H ipolit
p a
[
nasl.
ali
pa]
1.
'
vez.
a)
vezalni
(
brez vejice):
oče p a mati; jaz
p a ti pa on; tu p a tam ; ne
grem p a ne grem ; ga ni p a ga
ni od nikoder; b)
protivni (z
vejico):
nimam veliko, pa le
dam ; ve, pa noče povedati; mi
delamo, ti p a postopaš; lovili
so ga, u je li p a ne ; da neš, n e
p a ju tr i = da nes, pa ne ju tri;
prosim te, pa saj vem, da za­
man; c)
sklepalni (z vejico):
vroče je, pa so se šli kopat;
če ti več veš, p a ti povej; —
2.
p r i s l .
a)
izraža ugovor:
»
Ne
znaš.« »Pa znam.« — »Ti si bil.«
»
Pa nisem bil.« — »Danes ga
ne bo.« »Ali p a .« b)
krepi dru­
ge veznike in prislove:
to in pa
nič; ena ali pa dve; pa vendar
ne m isliš zares; p a bi le po­
čakal; pa še to povej; p a še
k a k o ; ne dam, pa če se vse
podere; naredi, p a n a j rečejo,
k a r hočejo; dela, pa četudi
(
čeprav) po malo; to p a tudi
rečem, da te ne pogledam več;
zdaj pa le brž; c)
krepi vpraš.
z. in prisl.:
kdo pa? (če ne ti);
»
Nekdo mi nagaja.« »Kdo p a ?«
Kam pa v takem ? Kam pa?
(
če ne k nam); k a j pa dela?
k je pa j e ? 3.
Členek v nekate-
ožužnja ti -am
gl.
žu žn ja ti
ožvečiti -im, ožvečen -a -o, ožve -
ček -čka
m;
ožvekova ti -u jem
ožvepliti -im, ožvepli -ite! ožvep-
lil -ila -o, ožveplje n -e na -o:
o sod; ožvepla ti -am, ožvep-
la j -a jte! ožvepla l -a la -o,
ožvepla n -a -o (+ožvepljati)
P
rih pritrdilnicah
:
k ajp a, k a k o-
pa, k ajp a d a
pa-
v sestavi pomeni nekaj ne­
pristnega, navideznega, zakrne­
lega, ponarejenega, približnega;
ohrani večinoma svoj poudarek:
pa k ro g, pa k rista l, p a glavec
itd.
pab ere k -rk a
m,
p ab erkov a ti
-
u jem , p a b e rk u j -te! p ab erk o ­
val -a la -o, p ab erkov a n je -a s,
p ab erkov a lec -lca
[-
uc-] m,
E
ab erkov a lka -e
[-
u k
- 1
ž,
pa-
erkova lski -a -o
[ -
ls-],
paber-
kova len -lna -o
[ -
ln-]
pacati -am, paca j -ajte! pacal
-
ala -o, (s)paca n -a -o, paca n je
-
a
s;
p acka -e
ž,
p ack a č -a
m
,
pace -eta
s in m
,
paca č -a
m,
p ackast -a -o, p acek -cka
m
+pacati -am
močiti
,
namakati
,
barvati (les);
+p acan je -a
s na­
makanje
,
barvanje;
+p a ca -e
ž:
meso je v + ~ i r
moku, v kvaši
pacie n t -e n ta m, pacie n tk a -e
ž
,
pacie ntsk i -a -o
pacificira ti -am
(
po)miriti, zado­
voljiti;
pacificira n je -a s
pomi­
ritev, m irjenje, zadovoljitev;
pa-
cifikacija -e
ž,
pacifikacijsk i
-
a -o: ~ a sred stva
Pacifik -a
m Tihi ocean,
pacifiški
-
a -o: ~ a plovba, Pacifiški
ocea n
pacifizem -zma
m miroljubnost,
sanje o večnem miru med na­
rodi in ljudmi:
pacifist -a m